37 KB568 KB30 KB198520251999Mrak, IrenaZupan, Slavkaštevilka:1315 stranistr. 301-316ISSN:0354-0596COBISSID:11314018URN:URN:NBN:SI:doc-ZJ8ENRQGslOddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v LjubljaniDela - Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v LjubljaniagricultureAlpeAlpsAustriaAvstrijakmetijstvoKoroškaobmejne regijeobmejno sodelovanjerazvojna strategijaregionalni razvojSloveniaSlovenijasonaravni razvojtourismTržičturizemČezmejno sodelovanje na primeru občine Tržič|Občina Tržič meji z Avstrijo po grebenu Osrednjih Karavank. Povezovanje s sosednjima avstrijskima občinama (Borovlje, Sele) se je začelo v osemdesetih letih in po letu 1991 postaja iz leta v leto intenzivnejše. Meja, ki je nekdaj ostro ločevala življenje na obeh straneh meje, je z osamosvojitvijo Slovenije in vključitvijo Avstrije v Evropsko skupnost postala bolj odprta hkrati pa se je s Schengenskim sporazumom poostril nadzor nad pretokom blaga in ljudi. Danes gibanje ob meji ni več omejeno in nekdaj zaprta območja so postala predvsem turistično zanimiva. V teh letih je Občina Tržič z avstrijskimi partnerji izoblikovala skupne razvojne projekte, in sicer predvsem na področju razvoja kmetijstva in turizma. Tako poskusno uvajamo gojenje ajde, ki je nekdaj prevladovala na naših njivah in v vsakdanji prehrani, vključujemo pa se tudi v projekt ohranjanja avtohtone pasme jezersko-solčavske ovce. Že dve leti je v program PHARE CBC (Crossborder Cooperation/Čezmejno sodelovanje) vključena tudi naravna znamenitost Dovžanova soteska, ki jo bomo v prihodnje povezali s sotesko Čepa na avstrijski strani Karavank. V okviru evropskega programa ECOS-Ouverture pa izvajamo čezmejni projekt Tematske poti po Košuti, s katerim želimo oživiti še nekoriščene pokrajinske danosti in jih vključiti v celovito turistično ponudbo na tem delu KaravankTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta