153 KB38 KB201320252025Gotvan, Lana K.letnik:51številka:6/7str. 1167-1179ISSN:0353-6521COBISSID_HOST:253701123URN:URN:NBN:SI:doc-ZHX6Y620slLEXPERAPodjetje in deloStečajVodstveni kadriZakaj direktorji odlašajo| vedenjski vpogled v sprožanje insolvenčnih postopkov|This paper addresses the initiation problem in insolvency proceedings. The first section after the introduction presents the theoretical foundations of efficient insolvency law and empirical evidence indicating that directors often postpone filing for insolvency, thereby reducing the chances of creditor repayment and successful restructuring of companies. Despite various incentives introduced by legal systems to encourage timely filing, the problem of delayed initiation persists. The paper then examines possible reasons for such delays, first from the perspective of rational choice theory and subsequently from the standpoint of behavioural economics. The author argues that the root cause of the delay lies in behavioural biases (such as over-optimism, loss aversion, status quo bias, and the sunk-cost fallacy), which significantly influence directors’ decision-making during financial distress. The conclusion emphasises that economic incentives alone are insufficient to reduce delays in initiating proceedings and that it is essential to design legal solutions that take into account behavioural factorsPrispevek obravnava problem prepozne sprožitve postopkov zaradi insolventnosti. V prvi točki po uvodu prispevek predstavi teoretične temelje učinkovitega insolvenčnega prava in empirične dokaze, ki nakazujejo, da direktorji pogosto odlašajo z vložitvijo predloga za začetek postopkov zaradi insolventnosti, kar zmanjšuje možnosti poplačila upnikov in uspešnega prestrukturiranja gospodarskih družb. Kljub različnim spodbudam, ki jih pravni redi uvajajo, da bi direktorji pravočasno sprožili postopke, problem prepozne sprožitve postopkov ostaja. Prispevek nato obravnava morebitne razloge za pozno sprožitev postopkov, najprej z vidika teorije racionalne izbire in nato še z vidika vedenjske ekonomije. Avtorica argumentira, da je razlog za problem prepozne sprožitve v vedenjskih pristranskostih (kot so prekomerni optimizem, nenaklonjenost izgubam, status quo pristranskost in zmota potopljenih stroškov), ki pomembno vplivajo na odločanje direktorjev v finančni stiski. V sklepu je poudarjeno, da ekonomske spodbude same po sebi niso zadostne in je za zmanjšanje zamud pri sprožitvi postopkov nujno oblikovanje pravnih rešitev, ki upoštevajo tudi vedenjske dejavnikeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia