379 KB0 KB200820252023Bizovičar, Natašaštevilka:1letnik:22str. 56-62ISSN:1580-9315COBISSID_HOST:164190723URN:URN:NBN:SI:doc-ZG21WPCYslUniverzitetni rehabilitacijski inštitut Slovenije - SočaRehabilitacija (Ljubljana)možganska kaprehabilitationStroketelerehabilitacijaTelerehabilitationUpper Extremityupper limbzgornji udUporaba telerehabilitacijskih storitev za izboljšanje funkcije zgornjega uda pri bolnikih po možganski kapi| The use of telerehabilitation services to improve the upper limb funcion in patients after stroke|Introduction: Stroke causes upper limb impairment in 70 % of the patients, and only 15 % of the survivors experience full recovery of motor functions. The literature describes various therapeutic approaches to improve upper limb function that include the use of intensive, function-oriented exercise. This type of therapeutic treatment can also be provided with the use of telerehabilitation, which refers to the delivery of rehabilitation services at a distance using communication technologies. Methods: In the literature review, we included 9 randomised controlled trials found in the PubMed, Cohrane Library, PEDro, Embase, and CINAHL databases that included rehabilitation treatment to improve upper limb function using telerehabilitation services in patients after stroke. Results: The reviewed trials has shown that telerehabilitation can be an effective therapy for improving upper limb function after stroke. In most studies, the effects of telerehabilitation were comparable to conventional therapy. Therapeutic methods included the use of computer games, robotic devices, virtual reality, adapted Constraint-Induced Movement Therapy, and other forms of telerehabilitation. Patients in the chronic period after stroke were mainly included. Conclusion: Telerehabilitation mainly has a comparable effect on the improvement of the upper limb function to conventional therapy. The use of telerehabilitation services allows greater flexibility in the time and location of therapy and remote monitoring by the therapist. Patients and relatives are mostly satisfied with the use of telerehabilitation, side effects are rare. The included studies were heterogeneous in terms of assessment tools, therapeutic approaches and rehabilitation protocols. There is still an uncertainty regarding which telerehabilitation modality is more effective for improving upper limb function after stroke, and regarding the cost-effectivenessUvod: Možganska kap (MK) povzroči okvaro funkcije zgornjega uda pri 70 % bolnikov; le 15 % preživelih povsem okreva na področju funkcij gibanja. Za izboljšanje funkcije zgornjega uda so v literaturi opisani različni terapevtski pristopi, ki vključujejo uporabo intenzivne, v funkcijo usmerjene vadbe. Tovrstno terapevtsko obravnavo je mogoče zagotoviti tudi s pomočjo telerehabilitacije, torej izvajanja rehabilitacijskih storitev na daljavo, z uporabo komunikacijskih tehnologij. Metode: V pregled literature smo vključili 9 randomiziranih kontroliranih raziskav, ki smo jih našli v podatkovnih zbirkah PubMed, Cohrane Library, PEDro, Embase in CINAHL in so vsebovale uporabo telerehabilitacijskih storitev za izboljšanje funkcije zgornjega uda pri bolnikih po MK. Rezultati: Raziskave so pokazale, da je telerehabilitacijska obravnava za izboljšanje funkcije zgornjega uda po MK učinkovita. V večini raziskav so bili učinki telerehabilitacije primerljivi z običajno terapevtsko obravnavo. Terapevtske metode so vključevale uporabo računalniških iger, robotskih naprav, navidezne resničnosti, prilagojene z omejevanjem gibanja spodbujajoče se terapije in drugih oblik telerehabilitacijske obravnave. Vključeni so bili predvsem bolniki v kroničnem obdobju po MK. Zaključek: Telerehabilitacija ima v primerjavi z običajno terapevtsko obravnavo večinoma primerljiv učinek na funkcijo zgornjega uda. Uporaba telerehabilitacijskih storitev omogoča večjo prilagodljivost v času in mestu vadbe ter oddaljeno spremljanje s strani terapevta. Bolniki in svojci so večinoma zadovoljni z uporabo telerehabilitacijskih storitev, stranski učinki so redki. Raziskave so bile heterogene glede uporabljenih ocenjevalnih orodij, terapevtskih pristopov in protokolov vadbe. Prisotnih je še precej nejasnosti glede učinkovitosti različnih oblik telerehabilitacije na izboljšanje funkcije zgornjega uda po MK in glede stroškovne učinkovitostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča