35 KB158 KB32 KB200820252012Černe, KatjaKarapandža, JurijPrešern-Štrukelj, Metkaštevilka:1letnik:11str. 15-21ISSN:1580-9315COBISSID:1613673URN:URN:NBN:SI:doc-ZFM11DGZslUniverzitetni rehabilitacijski inštitut Slovenije - SočaRehabilitacija (Ljubljana)cognitive functionsExecutive FunctionGaithojakognitivne funkcijemotor functionsmotorične funkcijemožganska kapPostural BalanceravnotežjerehabilitacijarehabilitationStrokevocational rehabilitationwalking abilityzmožnost hojeIzid rehabilitacijske obravnave bolnikov po ishemični možganski kapi v Splošni bolnišnici Nova Gorica| Rehabilitation outcome of patients after ischemic stroke at the Nova Gorica General Hospital|Background: Stroke is the leading cause of people's functional impairment in developed countries, the functional outcome of patients however is determined also by the rehabilitation programme. In General Hospital Nova Gorica adults with stroke have the possibility to be included in a multidisciplinary rehabilitation programme at the Ward for handicapped youth immediately after the acute treatment period. The aim of this study was to evaluate the effect of multidisciplinary rehabilitation of patients after an ischemic stroke in our hospital. Methods: We enrolled 21 patients after ischemic stroke (9 men, 12 women) who underwent inpatient rehabilitation in our facility from January to June, 2010, in a prospective cohort study. We evaluated them at admission, at discharge and at the follow-up visit with the Functional Independence Measure (motor part - mFIM; cognitive part - cFIM) and the Berg Balance Scale, we performed the Mini Mental State Examination (MMSE), and in patients who were able to walk we measured the time they took for walking for 10 metres. Results: The mean age of the patients was 73.6 years (SD 11.3); they were admitted to the rehabilitation facility on average 15.9 days (SD 7.4) after stroke. The mean length of stay was 38.6 days (SD 22.8). The majority (81 %) of patients were discharged home. At discharge, we observed a significant improvement in mFIM (p < 0.001) and in the Berg Balance Scale score (p < 0.001) in comparison with admission. At the follow-up visit, which took place on average 121.1 days (SD 45.9) after discharge, we observed a significant improvement in mFIM (p = 0.001) and in the Berg Balance Scale score (p = 0,007) in comparison with discharge. The values of cFIM, MMSE and walking speed did not change significantly between admission, discharge and the follow-up visit. Conclusions: Efficacy of our rehabilitation program was confirmed regarding patients' motor functions and balance. We could not confirm the efficacy regarding walking speed or cognitive functionsIzhodišča: Možganska kap je v razvitem svetu najpogostejši vzrok za zmanjšane zmožnosti ljudi, izid njihovega funkcijskega stanja pa je odvisen tudi od rehabilitacijske obravnave. Slednjo zadnjih nekaj let v Splošni bolnišnici Nova Gorica neposredno po zaključenem akutnem zdravljenju izvajamo v multidisciplinarni obliki na Oddelku za invalidno mladino. Cilj naše študije je bil ugotoviti, kakšen je izid kompleksne rehabilitacijske obravnave bolnikov po ishemični možganski kapi na našem oddelku. Metode: V prospektivno kohortno študijo smo vključili 21 bolnikov (9 moških, 12 žensk) po ishemični možganski kapi, ki so bili vključeni v rehabilitacijsko obravnavo odraslih na Oddelku za invalidno mladino v naši bolnišnici od januarja do junija 2010. Ob sprejemu, odpustu in kontrolnem pregledu smo jih ocenili z Lestvico funkcijske neodvisnosti (motorični del - mFIM, kognitivni del - kFIM), z Lestvico za ocenjevanje ravnotežja po Bergovi, opravili smo Kratki preizkus spoznavnih sposobnosti (MMSE) ter pri bolnikih, ki so lahko hodili, izmerili, koliko časa so potrebovali, da so prehodili 10 metrov. Rezultati: Povprečna starost vključenih bolnikov je bila 73,6 let (SD 11,3), povprečni čas od kapi do sprejema na rehabilitacijo 15,9 dni (SD 7,4), povprečno trajanje rehabilitacije pa 38,6 dni (SD 22,8). Večina bolnikov (81 %) je bila odpuščenih v domače okolje. Ob odpustu smo v primerjavi s stanjem pred sprejemom ugotovili pomembno izboljšanje ocene bolnikov po mFIM (p < 0,001) ter ocene ravnotežja z lestvico po Bergovi (p < 0,001). Ob kontrolnem pregledu, ki je bil povprečno 121,1 dni (SD 45,9) po odpustu, smo v primerjavi z oceno ob odpustu ugotovili pomembno izboljšanje ocene bolnikov po mFIM (p = 0,001) in ocene ravnotežja z lestvico po Bergovi (p = 0,007). Ocene bolnikov po kFIM, MMSE in hitrost hoje se med sprejemom, odpustom in kontrolnim pregledom niso pomembno spremenile. Zaključki: Rehabilitacijska obravnava bolnikov po ishemični možganski kapi je bila učinkovita na motoričnem funkcijskem področju in pri izboljšanju ravnotežja, pri hitrosti hoje bolnikov ter na kognitivnem področju pa izboljšanja nismo opaziliTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča