2518 KB48 KB197320252024Pintar, Anže MartinSkudnik, Mitjaštevilka:2letnik:68str. 180-193ISSN:0351-0271DOI:10.15292/geodetski-vestnik.2024.02.180-193COBISSID:202209539URN:URN:NBN:SI:doc-Z8ORXD1XslZveza geodetov SlovenijeGeodetski vestnikcanopy height modelcyclic aerial survey of Sloveniadaljinsko zaznavanjedigitalni model krošenjforest canopy gapgeodezijagozdovilaser scanninglaser scanning of Slovenialasersko skeniranjeremote sensingSlovenijauneven-aged forestsUporabnost nacionalnih podatkov laserskega skeniranja in cikličnega aerofotografiranja pri zaznavanju gozdnih vrzeli| Usefulness of national airborne laser scanning and aerial survey data in forest canopy gap detection|The forest floor is covered with tree canopy, and the forest canopy gap is a larger or smaller area of the floor that is not covered by the canopy of the dominant tree layer. The size of the gap affects tree species rejuvenation, as well as the vertical and horizontal structure of the forest. In the Pohorje area (Pahernik’s forest estate), which is characterized by forests where trees of different diameters and ages occur in small areas, we analyzed the possibilities of automatic gap detection based on data from the Laser Scanning of Slovenia (LSS) and the Cyclic Aerial Survey of Slovenia (CAS). We used Canopy Height Models (CHM) derived from both data sources. The overall detection accuracy even for the smallest gaps (smaller than 50 m2) was 94.4% based on the LSS data and 83.1% based on the CAS data. A larger number and area of gaps can be detected based on the LSS data, and the gaps derived from the LSS data are more disaggregated and elongated. The detection of gaps with CAS data and LSS data is more comparable with a minimum gap area of 100 m2; the accuracy of detecting such gaps is 85.4 and 94.4 % respectively. The results of the study show that in the absence of LSS data, the use of CAS data to detect forest canopy gaps on a large scale is useful when gaps with an area of more than 100 m2 are detectedGozdna tla zastirajo drevesne krošnje in gozdna vrzel je vsaka večja ali manjša površina tal, ki je ne prekrivajo krošnje zgornjega sloja dreves. Velikost vrzeli vpliva na to, katera drevesna vrsta se bo pomladila, pa tudi na vertikalno in horizontalno strukturo gozda. Na Pohorju (Pahernikova gozdna posest, za katero so značilni gozdovi, v katerih se na majhnih površinah pojavljajo drevesa različnih premerov in starosti) smo analizirali možnosti samodejnega zaznavanja vrzeli na podlagi podatkov laserskega skeniranja Slovenije (LSS) in cikličnega aerofotografiranja Slovenije (CAS). Uporabili smo digitalna modela krošenj (DMK), pridobljena iz obeh virov podatkov. Skupna natančnost zaznavanja tudi najmanjših vrzeli (manjših od 50 m2) na podlagi podatkov LSS je znašala 94,4 %, na podlagi podatkov CAS pa 83,1 %. Na podlagi podatkov LSS je mogoče zaznati večje število in površino vrzeli, prav tako so vrzeli, pridobljene na podlagi podatkov LSS, bolj razčlenjene in podolgovate. Zaznavanje vrzeli s podatki CAS in LSS je medsebojno bolj primerljivo pri najmanjših površinah vrzeli 100 m2, natančnost zaznave takšnih vrzeli je 85,4 oziroma 94,4 %. Rezultati kažejo, da je ob odsotnosti podatkov LSS uporaba podatkov CAS za določanje vrzeli smiselna na velikopovršinski ravni in pri zaznavanju vrzeli, večjih od 100 m2TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza geodetov Slovenije