215 KB65 KB199420242019Amon Prodnik, Jernejletnik:26str. S23-S40številka:supl.DOI:10.1080/13183222.2019.1696599ISSN:1318-3222COBISSID:36556893URN:URN:NBN:SI:doc-Z6LUPFIYslEvropski inštitut za komuniciranje in kulturoJavnost (Ljubljana)AlgorithmsAlgoritmiCapitalismčasdigitalizacijaJournalismKapitalizemModern societyNovinarstvoSodobna družbaTechnological changeTehnološke spremembetehnološki razvojDružbeno pospeševanje in vloga novinarstva v algoritemski prihodnosti|Acceleration is a constitutive part of modern society, which has been observed by social scientists already in the 19th century. The article is based on a holistic definition of acceleration that uses Hartmut Rosa's theoretic model in which he separates between analytically distinct, but mutually dependent dimensions of acceleration. Amongst them is technological acceleration, where in communications telegraph and digitalization have had the most notable impact. Lately algorithms are seen as technologies with potential for a vast social impact. Their basic features in digital capitalism include: (1) opacity, (2) datafication, (3) automation, and (4) instrumental rationalization. Consequences of these characteristics are multifaceted, amongst them further push for acceleration because of automation. I then assess the relationship between journalism and time, which is inseparable from journalistic work. The need for immediacy, instantaneousness and promptness is not only a part of journalistic practice, but also ideological foundation of journalistic profession. This has consequences for its normative presuppositions, which will also be influenced by algorithms. I propose two speculative scenarions: pessimistic one, with further acceleration of journalistic work and mass layoffs, where algorithms are a replacement for journalists, and an optimistic one, where algorithms take over routine tasks and supplement their work, leading to a rise in qualityPospeševanje je konstitutivni del moderne družbe, ki ga družboslovci opažajo že od devetnajstega stoletja. V prispevku se pri holistični opredelitvi pospeševanja opiram na teoretski model Hartmuta Rose, ki razlikuje med analitično ločenimi, a vzajemno povezanimi dimenzijami pospeševanja. Med njimi je tehnološko pospeševanje, pri katerem sta na področju komuniciranja k njemu najočitneje prispevala telegraf in digitalizacija. Med najaktualnejše tehnologije s potencialom za velik družbeni vpliv lahko štejemo tudi algoritme. Njihove značilnosti v digitalnem kapitalizmu so (1) netransparentnost, (2) avtomatizacija, (3) podatkovljenje in (4) instrumentalna racionalizacija. Posledice teh značilnosti so večplastne, med njimi pa je tudi nadaljnja krepitev pospeševanja zaradi avtomatizacije. V nadaljevanju je obravnavan odnos med novinarstvom in časom, ki je neločljivo povezan z novinarskim delom. Potreba po takojšnjosti, naglici in aktualnosti ni le del novinarske prakse, temveč spada med temeljne ideološke kamne novinarske profesije. To ima posledice za normativno poslanstvo novinarstva, na katero bodo vplivali tudi algoritmi. Podana sta dva spekulativna scenarija: pesimistični, z dodatnim pospeševanjem novinarskega dela in množičnim odpuščanjem, kjer bi bili algoritmi zamenjava za novinarje, ter optimistični, kjer bi algoritmi lahko prevzeli najbolj rutinizirane oblike dela in dopolnjevali delo novinarjev, kar bi zaradi upočasnjevanja prispevalo k zviševanju kakovosti novinarstvaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaEvropski inštitut za komuniciranje in kulturo - EURICOM