781 KB50 KB196520252021Vidmar, Ksenija H.številka:2letnik:58str. 447-463, 493ISSN:0040-3598DOI:10.51936/tip.58.2.447-463COBISSID_HOST:70638339URN:URN:NBN:SI:doc-YUKE3T64slVisoka šola za politične vedeTeorija in praksaEastgendermedia representationsmedijske reprezentacijenacionalizemnationalismpost-socialismpostsocializemSloveniaSlovenijaspolTrump, MelaniaUnited States od AmericaVzhodZdružene države AmerikePostimperialni patriarhat in karnevaleskna periferija| Melania Trump v transnacionalni javnosti|This article studies perceptions of Melania Trump as The First Lady in the USA and in Slovenian public spaces. The analysis first investigates media depictions of Melania Trump in the weekly magazine The New Yorker. The main finding of the comparison is that representations in the USA focus on The First Lady's immigrant status and her roots in the former socialist East. Yet, in contrast, in Slovenia the fact of her ethnic origin is mobilised to create a national fantasy which aims to establish a distance from the socialist past. Still, reactions to the wooden statue of Melania in her hometown of Sevnica suggest a contested struggle over a post-socialist identity, in effect undermining the centre-periphery dichotomy. Based on these observations, the research question addresses the fate of symbolic motherhood in an era of the transnationalisation of modern societiesČlanek obravnava recepcijo prve dame Melanie Trump v ameriškem in slovenskem javnem prostoru. Analiza v prvem delu temelji na razčlenitvi medijskih upodobitev v reviji The New Yorker. V drugem delu se ukvarja z odzivi v slovenski javnosti s posebnim poudarkom na dveh spletnih portalih (siol.si in delo.si). Temeljna ugotovitev primerjave je, da v ameriškem kontekstu prevladuje distribuiranje medijskih podob Melanie Trump kot naturalizirane prve dame s koreninami na socialističnem Vzhodu. V slovenskem prostoru je dejstvo etnične pripadnosti predmet prisvajanja v nacionalno fantazijo, ki, nasprotno, utrjuje predstavo o razvezi s socialistično preteklostjo, pri čemer pa se, kot pokaže primer postavitve kipa v rojstni Sevnici, kažejo tudi poskusi destabiliziranja dihotomije center-periferija. Študija si na podlagi teh dvoumnih odzivov zastavlja raziskovalno vprašanje usode simbolnega materinstva v dobi transnacionalizacije sodobnih družbTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede