2711 KB135 KB201320252025Vinkler, Jonatanštevilka:1letnik:13str. 151-182DOI:10.26493/2350-5443.13(1)151-182ISSN:2350-5443COBISSID_HOST:265955587URN:URN:NBN:SI:doc-YSN101QXenslUniverza na PrimorskemStudia universitatis hereditati15. stoletje15th centuryhusitska reformacija in revolucijaHussite Reformation and RevolutionJan ŽižkaPetr ČornejNiti črno niti belo, temveč barvito!| Jan Žižka v knjigi Petra Čorneja: (ne več) konfliktna kulturna in mentalna dediščina Srednje Evrope| Not black or white, but vibrantly coloured!| Jan Žižka in Petr Čornej’s book: (no longer) a conflicted cultural and mental legacy of Central Europe|Uvod in kontekst Članek predstavlja podrobno analizo monumentalne znanstvene biografiji Petra Čorneja Jan Žižka: život a doba husitského válečníka (Paseka, Praga, 2019). Knjiga, ki je izšla ob 600. obletnici prve praške defenestracije in začetka husitske revolucije, je prejela prestižno češko literarno nagrado Magnesia Litera za knjigo leta. Vinkler, profesor na Univerzi na Primorskem, poudarja, da Čornejeva monografija presega tradicionalne biografske okvire in ponuja niansirano, v virih utemeljeno podobo Jana Žižke (ok. 1360–1424), husitskega vojskovodje, ki je postal simbol srednjeevropske kulturne in mentalne dediščine. Članek kritično obravnava historiografsko evolucijo Žižkove podobe, od romantičnih idealizacij 19. stoletja do ideoloških izkrivljanj komunistične epohe, in jo primerja z Čornejovim pristopom, ki zavrača črno-bele poenostavitve. Hkrati Vinkler izpostavlja uredniško in likovno odličnost knjige ter kritizira slovenski evalvacijski sistem ARIS (BIBLIO-C), ki ignorira pomembne češke založbe in favorizira angleško objavljanje, kar omejuje vidnost kakovostnih del v slovanskih jezikih. Uredniška in likovna odličnost Vinkler poudarja reprezentativno podobo knjige kot ključni element komunikacije z bralcem. Platnica z reprodukcijo kodeksa Antithesis Christi et Antichristi (Göttingen, fol. 38r) deluje kot semantični emblem: slepi Žižka vodi husitsko vojsko pod kelihom, simbolom reformacije. Knjiga, v formatu obrezanega B5 (856 strani), je natisnjena na kakovostnem papirju z dvobarnimi veznimi listi, kapitelnim trakom in bralnimi trakovi. Tipografija Crabath, poklon češkemu tipografu Václavu Janu Krabatu (18. stoletje), omogoča lahkotno branje kljub gostemu stavku (1.600.000 znakov). Vinkler jo primerja z odličnostjo založbe Insel-Verlag po Stefanu Zweigu, kjer je vse domišljeno do zadnje podrobnosti. To uredniško popolnost vidi kot spomin na srednjeevropsko založniško tradicijo pred »včerajšnjim svetom«. Založnik in vidnost v slovenskem prostoru Delo je 1050. knjiga renomirane praške založbe Paseka, ki je izdala tudi epohalno zbirko Velké dějiny zemí Koruny české (19 zvezkov, 13.628 strani). Vinkler kritizira slovenski sistem ARIS (BIBLIO-C), ki ignorira založbe kot Paseka, Academia, Karolinum in druge, ter favorizira angleško objavljanje, kar onemogoča vidnost slovanske znanosti. Seznam BIBLIO-C obsega le 324 založb, kar je nereprezentativno in kaže na kulturni imperializem. Češke knjige so dostopne v Sloveniji, a jezikovne kompetence upadajo, kar omejuje raziskave. Historiografska evolucija Žižkove podobe Vinkler sledi razvoju Žižkove podobe: František Palacký ga vidi kot verskega fanatika in junaka, Václav Vladivoj Tomek kot patriota, ki obnavlja red, Josef Pekař kot produkt duhovnega viharja in revolucionarja. Komunistična historiografija (Josef Macek, Václav Husa) ga podreja razrednemu boju, zavrača personalizem. Čornej presega te ekstreme z niansirano podobo: Žižka je kompleksen, impulziven, religiozen vojskovodja, izumitelj vozove utrdbe, nepremagljiv v bitkah, a produkt apokaliptičnega časa. Čornejev Žižka: Podroben povzetek Čornej prikazuje Žižko kot revnega plemiča iz Trocnova, ki postane roparski vitez, nato kraljevski vazal. Leta 1419 se pridruži husitski revoluciji, postane poveljnik v Táboru, uvaja inovativne taktike (vozova hradba). Zmaga v bitkah (Sudoměř, Vítkov), vodi proti križarskim vojnam Sigismunda Luksemburškega. Kljub slepoti ostane nepremagan, umre 1424. Čornej poudarja Žižkovo vero kot motivacijo za odrešenje, ne ideološko skrajnost. Kritika in zaključek Vinkler vidi knjigo kot vrhunec češke historiografije, ki odpira konfliktno dediščino husitstva v barvito kompleksnost. Kritizira slovensko znanost zaradi ideoloških ostankov in pomanjkanja jezikovnih veščin. Knjiga je zgled interdisciplinarnega pristopa, avtorjeve vere pa ne skriva, temveč jo vključi v hermenevtiko. Zaključuje z osebno noto: Čornej je med redkimi "genialnimi" avtorji, katerih delo je vredno branjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza na Primorskem