219 KB84 KB199220252024Barbarić, Damirštevilka:130/131letnik:33str. 13-48DOI:10.32022/PHI33.2024.130-131.1ISSN:1318-3362COBISSID_HOST:220563203URN:URN:NBN:SI:doc-YRCTSWRKenInštitut Nove revije - Zavod za humanistikoPhainomena (Ljubljana)Nietzschenihilismnihilizemvoljavolja do močivolja do ničawillwill to nothingwill to powerDer Wille zum Nichts|Nekoč živahna in intenzivna razprava o problemih, zbranih pod imenom „nihilizem“, je v zadnjem času opazno izgubila svojo dinamiko in produktivnost. Teza pričujočega članka je, da je razumevanje bistva nihilizma mogoče le ob zadostnem vpogledu v metafizično zgodovino Zahoda, kot jo je avtoritativno premislil in predstavil Nietzsche. Zato je treba ponovno premisliti Nietzschejeva temeljna spoznanja o bistvu nihilizma v vseh oblikah njegovega pojavljanja. V osrednjem delu članka je podrobno obravnavan pomen volje do moči kot osrednje kategorije Nietzschejeve filozofije in na tej podlagi je prikazano, da je osnovna opredelitev nihilizma pri Nietzscheju vsebovana v njegovi najbolj načelni trditvi, da volja kot taka ne more prenehati biti volja, tj. opustiti in odpraviti same sebe, in da zato raje ne bo hotela ničesar, kot da sploh ne bi hotela. Iz tega bi morda lahko sklepali, da bi moral imeti neke vrste pozitivni nihilizem, ki ga Nietzsche razglaša za dionizični ali božanski način mišljenja in življenja, za svoje izhodišče sprostitev in razrahljanje volje do moči v nasprotju z njenim samopotrjevanjem in opolnomočenjemTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko