42 KB1499 KB41 KB196520251997Svetličič, Marjanletnik:34številka:4str. 596-608ISSN:0040-3598COBISSID:18012253URN:URN:NBN:SI:doc-YMKWAFFGslFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksabrezposelnostekonomska politikaekonomski razvojglobalizacijaglobalizationglobalni razvojrazslojevanjesvetovno gospodarstvounemploymentPravi pasti globalizacije sta provincializem in neznanje| knjigi Pasti globalizacije na rob|A critical assessment of the book Traps of globalization by H.P.Martin and H. Schuman-a is indicates that globalisation is not a zero sum game as authors assume, neglecting law of comparative advantages. It is still very much valid particularly if taken together with the principle of compensation for those who are loosing from international trade or/and globalisation. Benefits of globalisation outrate costs. In spite of all costs it is welfare enhancing. Globalisation is bringing about a convergence among countries if they follow the right policies although it also contributes to the marginalisation of unskilled workers, reduction of their wages, their unemployment and social disintegration. But this is less to be attributed to globalisation and more to technical progress. The idealisation of the role of the government is also criticised. Market failures are still less dangerous that government failures.Governments can not set better exchange rates than market, as is suggested. Alarming the public about the negative consequences of globalisation is welcome although in parts the authors come almost close to the Marxist wrong predictions about the future of capitalism. But the proposals given in the book are not well founded, are not a solution to the problem. Lack of knowledge and provincialism are indicated as more dangerous traps of globalisation than those indicated by the authorsKritična ocena knjige Pasti globalizacije, avtorjev H.P. Martina in H. Schumana kaže, da globalizacija ni igra ničelne note kot predvidevata avtorja, ki zanemarjata načelo/zakon primerjalnih prednosti. Slednje še kako velja, še posebej skupaj z načelom kompenzacije za tiste, ki izgubljajo zaradi mednarodne menjave in/ali globalizacije. Koristi globalizacije presegajo njene stroške, globalizacijo dvigajo k blaginji. Globalizacija krepi konvergenco med državami, če le-te vodijo pravilno ekonomsko politiko, čeprav hkrati tudi marginalizira nekvalificirano delovno silo in vpliva na zniževanje njihovih plač, nezaposlenost in socialno dizintegracijo. Vendar temu ni kriva toliko globalizacija, pač pa bolj tehnološki napredek. Kritika je izrečena tudi na račun idealiziranja vloge vlad. Pomanjkljivosti trga so manj nevarne od napak vlad. Slednje ne morejo vzpostaviti boljših tečajev kot jih sam trg, na kar avtorja namigujeta. Opozorjati javnost na negativne posledice globalizacije je dobrodošlo, čeprav sta avtorja v nekaterih delih knjige zelo blizu Marxovim zmotnim predvidevanjem o prihodnosti kapitalizma. Predlogi, ki ju avtorja ponujata, niso niti dovolj trdni niti blizu rešitvi problema. Neznanje in ozkost sta mnogo bolj nevarni pasti globalizacije od tistih, ki ju avtorja navajata v knjigiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia