11611 KB93 KB201120252015Novak, Alešštevilka:1letnik:75COBISSID:14682449ISSN:1854-3839URN:URN:NBN:SI:doc-YFH1DGGKslPravna fakultetaZbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991)delitev oblastiodločanjepravosodjesodnikiImago iudicis, štiri podobe iz idejne zgodovine sojenja|The article traces the developing image of a judge in Western legal thought. It starts with the famous Montesquieu's characterisation of a judge as "the mouth that pronounces the words of the law". Despite our common intuition (that he was describing a Continental judge), he was, the author argues, in fact offering his best understanding of an English judge. His portrayal has to a large extent corresponded with the self-understanding an English judge of that time (and long afterwards) surely held. Gradually, Montesquieu's image of a judge became synonymous with formalistic approach to judging, triggering a backlash. The German Free Law Movement is perhaps the most influential embodiment of such a reaction. Arguing for the recognition of a creative aspect of judging, they relied on their understanding of a common law judge, which was then still at odds with the official self-image cultivated by English judges. In the next decades, the same disillusion with a mechanistic image of judging prevalent also in the United States gave rise to American Legal Realism. The Realists adopted the Free Law Movement agenda to an important extent, part and parcel with the conviction that judicial creativity is an innate characteristic of a judge's role. It is this conviction that still occupies the centre of all modern theories on judicial decision-makingRazprava opisuje spreminjanje razumevanja sodnika v zahodni pravni misli. Za izhodišče si vzame slavno Montesquieujevo misel, ki sodnika prikazuje kot "usta, ki izgovarjajo besede zakona". V nasprotju s splošnim prepričanjem, da opisuje kontinentalnega sodnika, pa avtor dokazuje, da je Montesquieu v opis vtkal svoje razumevanje vloge angleškega sodnika. Njegov portret se v veliki meri sklada s samorazumevanjem angleškega sodnika tistega časa (in še dolgo po tem). Postopno pa so Montesquieujevo podobo pričeli razumeti kot metaforo pretirano formalističnega pristopa k sodnemu odločanju, kar je kmalu sprožilo odziv. Reakcijo še najbolje uteleša nadvse vplivno nemško svobodnopravno gibanje, ki si je prizadevalo za priznanje ustvarjalnega vidika sodniškega odločanja. Pri tem so imeli pred očmi kot zgled svoje razumevanje sodnika v sistemu common law, čeprav je bilo to v nasprotju s tem, kako so angleški sodniki sami dojemali svojo vlogo. V naslednjih desetletjih se je nezadovoljstvo nad tedaj prevladujočim mehanicističnim pojasnjevanjem sodnega odločanja razširilo tudi na Združene države in spodbudilo nastanek ameriškega pravnega realizma. Realisti so v veliki meri prevzeli "program" svobodnopravnega gibanja, skupaj s prepričanjem, da je sodniško odločanje nujno ustvarjalno. To prepričanje pa je še danes osrednja prvina sodobnih teorij o sodniškem odločanjuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Pravna fakulteta