637 KB38 KB195520252002Miklič, Tjašaštevilka:1letnik:42ISSN:0024-3922COBISSID:20592482URN:URN:NBN:SI:doc-YCE3VGWFitUniverza v Ljubljani, Filozofska fakultetaLinguistica (Ljubljana)časidovršnostItalianitalijanščinanedovršnostSloveneslovenščinaSu alcuni usi tempo-aspettuali dei paradigmi verbali italiani trapassato prossimo e imperfetto|V prispevku sledi avtorica dvema ciljema: v pretresu danega jezikovnega gradiva, osredotočenega na nekatere navidezno samovoljne oz. nepričakovane rabe paradigem TRAPASSATO PROSSIMO in IMPERFETTO, skuša po eni strani ob ponujenih razlagah opozoriti na primernostoz. učinkovitost izbranega teoretičnega pristopa v proučevanju funkcij italijanskih osebnih glagolskih oblik: namreč njihovo razmestitev v sve konstelaciji, dvatemeljna seta gl. paradigem, pretklostnega in osnovnega, ki govorcu služita za izražanje dobnostno-aspektualnih relacij med dejanji v katerikoli časovni sferi.Z obravnavanimi zgledi pokaže, da se vosnovnem setu, ki ima v središču paradigmo PRESENTE in ki je uporabljiv za izražanje dejanj v vseh časovnih sferah, TRAPASSATO PROSSIMO (TP) in IMPERFETTO (IM) lahko nanašata tudi na dejanja v nepreteklosti, in torej ne moreta veljati le za "pretekla časa". Po drugi strani ponuja v podporo raziskovalcem, ki za izbiro TP in IM postulirajo bistveno vlogo referenčne točke, predloge interpretacij za tiste primere, v katerih tatočka ni neposredno eksplicirana. Avtorica skuša prepričati, da navidezno "presenetljive" rabe logično temeljijo v izhodiščno postuliranih dobnostno-aspektualbih vrednostih obeh obravnavanih paradigemTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta