368 KB48 KB201320252013Hojnik, Janjaštevilka:3/4letnik:39str. 548-563ISSN:0353-6521COBISSID:4557099URN:URN:NBN:SI:doc-YAIQ18CYslGV ZaložbaPodjetje in delocivil engineeringEuropean UnionEvropska unijagradbeni elementigradbeni izdelkigradbeništvomednarodni predpisipravna ureditevstandarditehnični predpisiPomen oznake CE za prodajo gradbenih proizvodov v drugih državah članicah EU|Članek z vidika gradbenih proizvodov presoja, all lahko na slovenskem trgu legalno nastopajo proizvajalci, ki za svoje proizvode nimajo pridobljenega evropskega tehničnega soglasja in oznake CE, imajo pa pridobljeno nacionalno tehnično soglasje katere izmed članic EU. Avtorica ugotavlja, da je odgovor na to vprašanje na področju gradbenih proizvodov odvisen od tega, ali za posamezen gradbeni proizvod sploh obstaja harmoniziran, saj za vse gradbene proizvode takšni standardi ne obstajajo, sploh pa ne za nove proizvode, ter od tega, ali je uporaba oznake CE obvezna. Direktiva o gradbenih proizvodih izleta 1989 je bila napisana precej ohlapno in nekatere države članice so uporabile opcijsko pravico izvzetja (opt-out), zaradi katere proizvajalcem gradbenih proizvodov v tej državi ni bilo treba obvezno nameščati oznake CE, ali pa so evropske standarde, ki so osnova oznake CE, razumele zgolj kot minimalne standarde. Nova uredba, ki bo postala polno veljavna 1. julija 2013,poskuša te pomanjkljivosti odpraviti. Za celotno EU bo veljalo, da če proizvajalci harmoniziranih gradbenih elementov nimajo pridobljene oznake CE, se jim njihova prodaja na območju notranjega trga EU lahko odkloniTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia