37 KB9773 KB34 KB199220251995Pečjak, Vidštevilka:4letnik:4str. 91-106ISSN:1318-1874COBISSID:16525405URN:URN:NBN:SI:doc-YAGN6D2JslDruštvo psihologov SlovenijePsihološka obzorja (Ljubljana)dednostgenipsihoanalizapsihologijapsychologysebičnostSebični gen, psihologija in psihoanaliza|According to the theory of selfish gene the unity of life is not a person, but a gene, which replicates and passes over to descendents. Therefore the main human functions are multiplication, which is dependent on sex, and survival, which is dependent on satisfaction of psychological needs, which remind us of Freudian libido and eros, whereas the influence of the destructive genes of tanatos. The functions are not necessary conscious. Sinceidentical genes defend each other, genetically similar people support themselves whereas genetically different people compete for the sources. Many psychological and social behaviors are congruent with the theory of selfish gene, even the Oedipal conflict, but many not, for example some forms of altruism, homosexuality and celibatePo teoriji sebičnega gena je enota življenja gen, ki se replicira in prehaja na potomce. Zato sta glavni funkciji človeka razmnoževanje, ki ga omogoča spolnost, in preživetje, ki ga omogoča zadovoljitev fizioloških potreb, kar nas spominja na Freudov libido in eros, delovanje destruktivnih genov pa na tanatos. Funkciji ne delujeta na zavestnem nivoju. Ker enaki geni ščitijo drugdrugega, se genetsko podobni ljudje podpirajo, genetsko različni pa tekmujejo za vire. Mnogi psihološki in socialni pojavi se ujemajo s teorijo sebičnega gena, celo Ojdipov konflikt, mnogi pa ne, npr. nerecipročni altruizem pri osebah, ki niso sorodniki (npr. posvojenstvo, homoseksualnost insamstvo)TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaDruštvo psihologov Slovenije