66 KB2247 KB63 KB196520251999Mali, FrancSplichal, Slavkoletnik:36številka:6str. 893-911ISSN:0040-3598COBISSID:19455581URN:URN:NBN:SI:doc-YAABXWILslFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksabibliografijebibliometrijadružboslovjeobjektivnostpubliciranjesocial sciencevrednotenjeznanstvena politikaznanstveno deloObjektivnost ali arbitrarnost?| o možnostih in težavah standardizacije kvantitativnih kazalcev v slovenskem družboslovju|The article addresses the problem of quantification as a social technology that in science aims at the standardization of (groups of) people, organization of (scientific) discourse, and unity of the scientific community. A typical case is the investigation of scientific creativity and efficiency, particularly bibliometric assessment of quality, importance, and impact of scientific publications, which on the one hand concerns researchers and, on the other hand, financial subsidizers and decision makers. In enumerating bibliographic units, scientific activity, quality, productivity, and progress are not clearly distinguished. In the application of bibliometric methods, differences between specific scientific fields are often ignored or it is not clearly stated, what is the actual aim of research. Yet examples of bibliometric assessment in Slovenia, a typical "small scientific community" due to its linguistic exclusiveness, show that, despite all doubts,quantification is much less arbitrary and partial than subjective expert assessmentPovzetek. Članek obravnava problem kvantificiranja kot socialne tehnologije, ki ima v znanosti za cilj standardizacijo (skupin) ljudi, organizacijo (znanstvenega) diskurza in enotnost znanstvene skupnosti. Značilen primer je raziskovanje znanstvene ustvarjalnosti in uspešnosti, še zlasti bibliometrično ocenjevanje kakovosti, pomembnosti in vpliva objavljenih znanstvenih del, ki po eni strani zadeva raziskovalce same, po drugi strani pa financerje oz. odločevalce. V preštevanju publicističnih enot v znanosti ni mogoče nedvoumno ločevati znanstvene aktivnosti, kakovosti, produktivnosti in napredka. Pri uporabi bibliometričnih metod se pogosto zanemarjajo razlike med posameznimi znanstvenimi področji ali pa sploh ni jasno določeno, kaj z njimi želimo meriti. Primeri sistemov bibliomteričnega ocenjevanja, ki se uveljavljajo v Sloveniji kot tipičnem primeru "majhne znanstvene skupnosti" (zaradi jezikovne ekskluzivnosti) pa vendarle kažejo, da je kvantificiranje kljub vsem pomislekom lahko neprimerno manj arbitrarno in pristransko kot subjektivno izvedensko ocenjevanjeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia