512 KB0 KB200920252019Satzinger, Christaštevilka:1letnik:11str. 271-289ISSN:1855-8453COBISSID:70931810URN:URN:NBN:SI:doc-Y9SYCQDTfrZnanstvena založba Filozofske fakulteteVestnik za tuje jezikedidaktika jezikajezikovna zavestnevrodidaktikanevroznanostpoučevanje tujih jezikovslovnicatuji jezikiPour une approche plus simple et motivante de la grammaire|''As we all know, the importance of grammar in foreign language teaching ...has been the most popular object of dispute among practitioners, didacticians and linguists since forever'' (Thurmair 2010: 357).Moreover, the many comments from colleagues that it is becoming increasingly difficult to teach grammar, in our case French grammar, raise the following questions: how to make language teaching more effective, whether and in what form grammar teaching still makes sense and can optimise ''acquisition processes'' (Thurmair 2010: 357), through which learners acquire grammatical knowledge and skills, how to help learners understand grammar and acquire grammatical knowledge while motivating them to learn the language. This is certainly not an easy task for teachers, but is a nice challenge! Since the last PISA debate and the associated negative comments on the actual teacher training, brain research has been given a new status in the field of didactics and pedagogy. In spite of critical voices, it must be admitted that neuroscientists have achieved valuable and exciting research re-sults that are not in themselves a solution to the problems outlined above, but in combination with suitable didactic exercises can achieve good learning effects. Some concrete examples from French lessons will be used to illustrate thisDe nombreux retours de collegues enseignants selon lesquels il devient de plus en plus difficile d'enseigner la grammaire, dans notre cas la grammaire française, soulevent naturellement la ques-tion de savoir comment rendre l'enseignement des langues efficace, si l'enseignement de la grammaire a encore du sens et sous quelle forme, si on peut ''optimiser les processus d'acquisition'' (Thurmair 2010: 357), par lesquels les apprenants acquierent des connaissances et des compétences grammaticales, comment aider les apprenants a comprendre la grammaire et a acquérir des connais-sances grammaticales tout en les motivant a apprendre la langue. Ce n'est certes pas une tâche facile pour les enseignants, mais un beau défi a relever ! Au moins depuis le dernier débat autour de PISA et la remise en question de la formation des enseignants, la recherche sur le cerveau a acquis un nouveau statut dans le domaine de la didactique et de la pédagogie. Malgré toutes les critiques, qui reviennent sans cesse, il faut admettre que les neuroscientifiques sont arrivés dans leurs travaux de recherche a des résultats précieux et passionnants, qui ne sont pas en soi une solution, mais qui, combinés a des activités didactiques appropriées, peuvent mener a une amélioration de l'enseignement et de l'apprentissage. Nous illustrerons notre propos de quelques exemples concrets tirés de nos leçons de françaisKot je znano, je bil pomen slovnice pri poučevanju tujega jezika od nekdaj najbolj priljubljena tema razprav med jezikovnimi strokovnjaki, didaktiki in jezikoslovci (Thurmair 2010: 357). Mnenje številnih sodelavcev, da je poučevanje (v našem primeru francoske) slovnice vse težje, med drugim odpira naslednja vprašanja: 'Kako lahko poučevanje jezika naredimo učinkovitejše?' Ali in v kakšni obliki je poučevanje slovnice sploh še smiselno, tako da ''optimizira učni proces'' (Thurmair 2010: 357), pri katerem učenci pridobivajo znanje slovnice in urijo svoje veščine? Kako lahko učencem pomagamo pri razumevanju slovnice in pri pridobivanju slovničnih znanj, obenem pa jih motiviramo za učenje jezika? Iskanje odgovorov na ta vprašanja za učitelje nikakor ni enostavno, predstavlja pa zanimiv izziv. Po zadnji razpravi o rezultatih raziskave PISA in z njo povezani kritiki izobraževanja učiteljev strokovnjaki na področju didaktike in pedagoškega dela več pozornosti namenjajo raziskovanju možganov. Kljub nekaterim kritičnim odzivom je treba priznati, da so nevroznanstveniki prišli do dragocenih in vznemirljivih odkritij, ki sicer sama po sebi ne prinašajo rešitve, ob povezovanju s primernimi didaktičnimi nalogami pa lahko pripomorejo k doseganju dobrih učnih rezultatov. Da bi utemeljila to trditev, avtorica v prispevku predstavi konkretne primere, ki izhajajo iz izkušenj, ki jih je pridobila pri poučevanju francoščineTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZnanstvena založba Filozofske fakultete