2114 KB35 KB197820252018Širca, Alen Albinštevilka:2letnik:41str. 153-167ISSN:0351-1189COBISSID:67454306URN:URN:NBN:SI:doc-Y7OBTFJBslSlovensko društvo za primerjalno književnostPrimerjalna književnostAlighieri, Dantedeifikacijaitalijanska književnostmetafizika voljemistična izkušnjamistikarenesansaDantejev "transhumanizem"|The article deals with the interpretation of famous Dante's neologism in the last canticle of Divine Comedy: trasumanar. The question that could be raised regarding this expression is whether it designates mystical experience or no. The analysis of the key passages of the last cantos of Paradiso reveals Dante's "transhumanization" as pointing at the beginning of the long process of deification. Yet the last verse of Comedy, from which the whole work should be understood, do not present the climax of the drama of human salvation in the frames of noetic vision of God (visio Dei), but in the frames of so-called metaphysics of will, namely as fusion of wills, union of human and God's will. We are dealing here with the concept of the mystical experience that is deeply processual and, at least in statu viae, cannot be accomplished. Such an interpretation paves the way to a special understanding of literary self, namely as dynamic "deep Self" that is opened for transformative acts of the OtherRazprava se loteva interpretacije znamenitega Dantejevega neologizma v zadnji kantiki Božanske komedije: trasumanar. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je, ali ta izraz označuje mistično izkušnjo. Ob analizi ključnih odlomkov zadnjih spevov Raja se zjasni, da Dantejeva "transhumanizacija" meri na začetek dolgega procesa deifikacije, poboženja. Vendar sklepni verzi Komedije, iz katerih je treba razumeti celotno delo, ne prikazujejo več vrhunca drame človeškega odrešenja v okviru noetičnega zrenja Boga (visio Dei), ampak v okviru metafizike volje, in sicer kot fuzijo volj, zedinjenje človeške in Božje volje. Tu gre za mistično izkušnjo, ki je procesualnega značaja in, vsaj in statu viae, ni nikoli dokončna. Takšna interpretacija odpira vrata k posebnemu razumevanja literarnega jaza, kot ga implicira Božanska komedija, namreč kot dinamičnega "globokega sebstva", ki je odprt za transformativne posege DrugegaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko društvo za primerjalno književnost