38 KB1420 KB37 KB196520251994Bibič, Adolfštevilka:11/12letnik:31str. 1005-1015ISSN:0040-3598COBISSID:15705181URN:URN:NBN:SI:doc-Y2OXQEX7slFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksapolitical partypolitične strankepolitične teorijepolitologijaPolitične stranke kot predmet politične znanosti| nekaj ključnih vidikov stasiologije|The paper analyses some crucial aspects of contemporary stasiology. Starting from a sketch of the historical dimension of the research of political parties from the beginning of 20th century, the definition of political parties as an instrument of civilized competitive power struggle is underlined. The perception of political parties as a consequence of modern division of civil society and state vis. the central intermediary link between them, the cleavage approach (S. Rokkan-S. M. Lipset) to the genesis, institutionalization aspect of political parties is also considered, deriving new strength from the modern theory of organizations. The typology of parties is seen not a an expression of their static nature but of their historical dynamics. The author agrees with the thesis that the specific function of the parties is to be seen in their competitive struggle for political power, though other kinds of functions of political parties is stressed as well. These and other dimensions of contemporary stasiology have special significance for the analysis of political parties in the period of their transition from the monistic (socialist) political system to pluralistic democracy and its consolidation. Implicated in this is an idea of balanced political democracy in which political parties, based on an active citizenship, let an autonomous space to civil society and stateRazprava razčlenjuje nekatere bistvene aspekte sodobne stasiologije. Na kratko oriše zgodovinsko razsežnost raziskovanja političnih strank od začetka 20. stoletja in podaja definicijo političnih strank kot mehanizma civiliziranega tekmovanja za politično oblast. Poudarjena je zaznava političnih strank kot posledica moderne delitve na civilno družbo in državo oziroma kot osrednja posredovalna vez med njima, pristop s stališča razcepov (S. Rokkan-S.M.Lipset), geneza in institucionalizacija in delovanje političnih strank. Obravnavan je tudi institucionalni vidik političnih strank, ki črpa posebno moč iz sodobne teorije organizacij. Novo aktualnost dobiva tipologija političnih strank, ki ni izraz njihove statične narave, ampak njihove zgodovinske dinamike. Avtor se strinja s tezo, da je specifično funkcijo strank treba videti v njihovem tekmovanju za oblast, čeprav poudarja tudi druge njihove funkcije. Te in druge dimenzije sodobne stasiologije imajo poseben pomen za analizo strank v času tranzicije od monističnih (socialističnih) političnih sistemov k pluralistični demokraciji in njeni konsolidaciji. V tem je zajeta tudi ideja uravnotežene politične demokracije, v kateri ob političnih strankah, zasnovanih na aktivnem državljanstvu, postaja tudi avtonomni prostor za civilno družbo in državoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia