503 KB79 KB200720252025Kramberger, PetraSamide, Irenaletnik:19številka:2str. 183–213DOI:10.4312/ars.19.2.183-213ISSN:1854-9632COBISSID_HOST:264252931URN:URN:NBN:SI:doc-XZLL7KO6slZaložba Univerze v LjubljaniArs et humanitasGerman classicsgimnazije na KranjskemGoethegymnasiums in Carniolaliterarni kanonliterary canonnemška klasikaSchillerNemški klasiki v gimnazijskih programih na Kranjskem|This article examines the role of German literary classics in secondary school educa-tion in Carniola in the period 1849-1918, when German language instruction, together with the classical languages, formed core humanities education. Based on an analysis of annual reports from four classical gymnasiums in Carniola (Ljubljana, Novo mesto, Kranj, and Kočevje), the study reconstructs the gymnasium literary canon and illumi-nates the role of Goethe and Schiller in shaping the cultural and ideological horizons of Slovenian gymnasium students. An analysis of scholarly essays, final examination Irena Sam Ide, Petra Kramberger / nemš KIKla SIKIvgImnaz IjSKI hProgramIhna Kranj SK em212papers, school assignments and required reading lists reveals that the Weimar classics represented not only literary models but also moral and ethical exemplars. The study confirms that knowledge of German literary classics played a crucial role in shaping the intellectual profile of students who later entered public and cultural life and helped shape Slovenian society at the turn of the twentieth centuryPrispevek preučuje vlogo nemških klasikov v gimnazijah na Kranjskem v obdobju med letoma 1849 in 1918, ko je bil pouk nemščine skupaj s klasičnimi jeziki osrednje jedro humanistične izobrazbe. Na podlagi analize letnih poročil štirih klasičnih gim-nazij na Kranjskem (Ljubljana, Novo mesto, Kranj, Kočevje) raziskava rekonstruira gimnazijski literarni kanon ter osvetljuje pomen Goetheja in Schillerja pri oblikovanju kulturnega in svetovnonazorskega horizonta slovenskih gimnazijcev. Analiza znan-stvenih razprav, maturitetnih in šolskih spisov ter seznamov obveznega branja kaže, da je weimarska klasika delovala ne le kot literarni, temveč tudi kot moralni in etični vzor. Raziskava potrjuje, da je poznavanje nemških klasikov igralo ključno vlogo pri oblikovanju intelektualnega profila dijakov, ki so pozneje vstopali v javno in kulturno življenje ter sooblikovali podobo slovenske družbeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta