638 KB0 KB201520252024Jeran, MarkoMržljak, TomažTavčar, GašperTramšek, Melitaštevilka:1str. 1-13COBISSID_HOST:197355523ISSN:2385-989XURN:URN:NBN:SI:doc-XYDB8HCHslBiteksKemija v šoli in družbibinarni fluoridiFluorFluoridiKemijske reakcijekoordinacijaKoordinacijske spojineKsenonŽlahtni pliniS spajanjem ksenona in floura do spojin žlahtnih plinov ter njihovega pomena v kemiji in razvoju koordinacijskih spojin|V osmo (VIII.) skupino periodnega sistema uvrščamo t. i. žlahtne pline, med katere uvrščamo helij (He), neon (Ne), argon (Ar), kripton (Kr), ksenon (Xe) in radon (Rn). Ker imajo vsi, z izjemo helija, zapolnjene valenčne orbitale, slovijo po svoji inertnosti. Kljub opisanim zakonitostim, povezanimi s teorijo molekulskih orbital, je leta 1962 Neil Bartlett uspešno sintetiziral prvo spojino z žlahtnim plinom, ksenonov heksafluoridoplatinat (XePtF6). Po opisanem preboju, so bili v nadaljevanju pripravljeni še enostavni binarni fluoridi ksenona (XeF2, XeF4 in XeF6) – sledilo je plodno obdobje raziskav in pomembnih mejnikovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaBiteks d.o.o.