1602 KB34 KB201920252019Ekart, NikaŠparl, Lukaštevilka:1str. 1-18COBISSID_HOST:24730883ISSN:2670-6997URN:URN:NBN:SI:doc-XXK0Z2LMslII. gimnazijaKoraki v znanostbela trohnobabiologijabioremediacijaekologijaglivemikoremediacijaonesnaževanjetežke kovineZmanjšanje koncentracij težkih kovin v okolju skozi presnovne procese gliv|Problematika onesnaženost prsti je v zadnjih nekaj desetletjih v okoljevarstvenih krogih postala ena izmed pomembnejših tem. Prav zaradi tega okoljevarstveniki spodbujajo k recikliranju in drugim načinom varovanja okolja, hkrati pa raziskujejo in izumljajo nove načine čiščenja le tega. Med bolj problematičnimi onesnaževalci so težke kovine v zemeljski skorji, ki v majhnih koncentracijah v nekaterih oblikah skrbijo za stabilnost prsti, vendar ob njihovih prevelikih koncentracijah to lahko vodi do zastrupitve celotnega ekosistema. Večina metod čiščenja okolja je do zdaj še neraziskanih. Tiste, ki svoje mesto že imajo v praksi, pa so redkeje povezane s čistilnimi sposobnostmi drugih organizmov ekosistema. Eni takšnih organizmov so glive. Le te imajo sposobnost akumulacije ogromnih koncentracij toksičnih snovi. Čeprav je bilo narejenih že nekaj raziskav, je področje čiščenja okolja s pomočjo gliv novo in posledično še premalo znano. V raziskavi je zato pozornost posvečena mikoremediaciji in njeni potencialni uspešnosti. Skozi raziskovanje smo ugotovili, da je sediment na obrežju reke Drave zelo onesnažen. Skozi raziskavo nam je s presnovnim delovanjem gliv koncentracijo težkih kovin uspelo občutno zmanjšati. V nadaljevanju smo primerjali dve belo trohnobni glivi: bukovega ostrigarja (Pleurotus ostreatus) in pisano ploskocevko (Trametes versicolor), kjer se je kot bioremediant bolje odrezala prva. Na podlagi ugotovitev mikoremediacijo potrjujemo kot uspešno in predvsem naravno metodo čiščenja okolja, katere potencial bo v prihodnje treba še dodatno raziskatiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia