192 KB38 KB199320252015Zajc, Markoletnik:23številka:3str. 499-510ISSN:1318-0185COBISSID:3377012URN:URN:NBN:SI:doc-XVHHMP6SenZgodovinsko društvo za Južno PrimorskoActa Histriaeadministrativna dediščinadomoljubjemejemetodološki nacionalizemnacionalizemnationalismslovensko-hrvaška mejaThe Slovenian-Croatian border| history, representations, inventions|Članek se ne ukvarja z zgodovino slovensko-hrvaške meje, ampak z sodobnim dojemanjem zgodovine meje v slovenski javnosti. Za Slovenijo, ki ima zgolj 46 km jadranske obale je še zlasti pomembna meja na morju. Širši okvir Evropske unije ni samo pomagal reševati težave, ampak jih je istočasno tudi ustvarjal. V članku je zgodovina predstavljena toliko, kolikor je potrebno za soočenje historiografije, ki temelji na primerjalni metodologiji oziroma teoriji, z nacionalističnimi predstavami. Kratka analiza nacionalističnega pogleda na zgodovino je odkrila pet značilnosti nacionalističnih reprezentacij zgodovine slovensko-hrvaške meje: uporaba anahronizmov, napačna metodologija, protislovja oziroma nedoslednosti, osredotočenost na "premike" odsekov meje brez historičnega konteksta in prepričanje v "naravnost" in starodavnost nacionalnih identitet. Avtor predlaga metodološke in konceptualne pristope, ki omogočajo preseganje neupravičenega posploševanja kot metodološkega nacionalizma. Po njegovem mnenju bi se morali lotiti preučevanja slovensko-hrvaške meje na dveh ravneh: pravni in upravni ter ideološki in politični. Najboljši način za konceptualizacijo meje pa je upoštevanje primerjalne in transnacionalne perspektive. Kot referenčni primer takšnega pristopa avtor navaja nemški projekt Fantomske meje v Vzhodni Srednji Evropi. V zaključku pa predlaga uporabo koncepta administrativne dediščine, ki ga je razvil skupaj s sodelavci na projektu o Administrativnih mejah in slovensko-hrvaški mejiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper