25 KB2591 KB23 KB198120221998Panjan, Peterletnik:18številka:25 stranistr. 12-16ISSN:0351-9716COBISSID:13500199URN:URN:NBN:SI:doc-XVF5N9DYslDruštvo za vakuumsko tehniko SlovenijeVakuumistdiamantnitridiprevleketrdotaSupertrde zaščitne prevleke|Superhard coatings are those with hardness above 4000 Vickers. Very few candidates do exist, i.e. those wich form pure or nearly pure covalent bonds. Only certain compounds that consist of boron, carbon, nitrogen, and silicon can form such strong bonds. High hardness of an ideal system (monocrystal without defects) is related to a high value of the bulk modulus. Thus, a high valence charge density (high bond energy) along the tetrahedral bond (sp3), short bond distance and low polarisation (ionicity) along such a bond are necessary for a high value of the bulk modulus and hardness. However, hardness of real materials is a complex property, wich contains both elastic and plastic deformation. Therefore. hardness strongly depends on the microstructure of materials. To improve the hardness of materials we must inhibit the usual mechanisms leading to the fracture of crystalline and amorphous materials. The years ago, only very few candidates for duperhard coatings existed., like diamond, cubic boron nitride and boron carbide coatings. Nowdays, the number of superhard coatings is fast increasing and hardness of some of them (coatings in the form of superlattices and nanocrystalline composite) are close to that of diamondSupertrde prevleke so tiste, katerih trdota je višja of 400 vickersov. Obstaja le nekaj takšnih materialov, za katere je značilno, da imajo čiste ali skoraj čiste kovalentne vezi. Samo spojine določenih elementov, kot so ogljik, bor, dušik in silicij, lahko oblikujejo tako močne kemijske vezi. Velika trdota idealnega sistema (mono-kristala brez napak) je posledica velike vrednosti modula volumske stisljivosti. Velika gostota valenčnih elektronov vzdolž tetraederskih vezi (velika vezavna energija kristala), kratke vezi in majhna polarizacija vezi, so potreben pogoj za veliko vrednost modula volumske stisljivosti oz. trdote materiala. Trdota realnih materialov pa je v veliki meri odvisna od mikrostrukture, ki določa elastično in plastično deformacijo le-teh. Če hočemo povečati trdoto materialov, potem se moramo izogniti vsem tistim mehanizmom, ki sodelujejo pri plastični deformaciji materiala in nastajanju razpok v kristalinčnih in amorfnih materialih. Pred desetimi leti smo poznali le nekaj materialov (diamant, kubični borov nitrid in karbid), ki so bili primerni za pripravo supertrdih prevlek. Danes število supertrdih prevlek nerašča in trdota nekaterih od njih (prevlek na osnovi superstruktur in nanokristaličnih kompozitov) je zelo blizu trdoti diamantaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaDruštvo za vakuumsko tehniko Slovenije