34 KB487 KB32 KB194820252001Besters-Dilger, JulianeTorkar, Silvoštevilka:4letnik:49str. 315-325ISSN:0350-6894COBISSID:17782370URN:URN:NBN:SI:doc-XOVLBCEVslSlavistično društvo SlovenijeSlavistična revija1989-bilingvizemjezikovna politikaRussianruščinasociolinguisticssociolingvistikaUkraineUkrajinaukrajinizacijaukrajinščinaUkrajinski in ruski jezik v Ukrajini po desetih letih neodvisnosti|Although at the time of 1989 census Ukrainians represented 72,6% of Ukrainian population, only 64% of population considered Ukrainian as their mother tongue and only 43,9% of population gave it priority in communication to the more prestigious Russian. Since then the independance of Ukraine was declared in 1991, language legislation was passed as early as 1989, and Ukrainian costitution was adopted in 1996, all of which was supposed to have stimulated the use and strenthened the legal status and prestige of the Ukrainian language. However, after the years only modest success in Ukrainization has been seen, i.e., only in radio and television broadcasting, school and pre-school educationČeprav so ob popisu prebivalstva l. 1989 Ukrajinci predstavljali 72,6 % prebivalstva Ukrajine, je le 64 % prebivalstva štelo ukrajinščino za materni jezik in le 43,9 % prebivalstva ji je dajalo prednost pri sporazumevanju pred prestižnejšo ruščino. Medtem je bila razglašena neodvisnost Ukrajine l. 1991, že l. 1989 je bil sprejet zakon o jezikih, l. 1996 pa ukrajinska ustava, kar vse je spodbujalo uporabo in utrjevalo pravni status in prestiž ukrajinskega jezika, vendar je po desetih letih moč zaznati le skromne uspehe pri ukrajinizaciji in to samo na področju radijskega in televizijskega oddajanja ter šolskega in predšolskega izobraževanjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlavistično društvo Slovenije