1392 KB89 KB200120252022Maver, Alešletnik:22številka:3str. 791-821DOI:10.32874/SHS.2022-21COBISSID:137285123ISSN:1580-8122URN:URN:NBN:SI:doc-XOHMRKQRslZgodovinsko društvo dr. Franca KovačičaStudia Historica Slovenica20. st.BelarusBelorusijabreakup of Yugoslaviademocratic movements in Central and Eastern Europedemocratizationdemokratična gibanjademokratizacijapolitične razmererazpad JugoslavijeSoviet UnionSovjetska zvezaSrednja EvropaUkraineUkrajinaVzhodna EvropaZapleteni zemljepis demokratizacije| prehodi v demokracijo v srednji in vzhodni Evropi ob koncu 20. stoletja|The contemporary discussion of democratic movements during the late 1980s and early 1990s stresses need to place these development a in a broader context, comprising different historical experiences, dating at least to the beginning of the WWII, the stages of the processes itself, as well as their aftermath. Regarding the historical experiences, a few characteristics have to be singled out. For instance, inability or unwillingness of Soviets to take the historical differences in their domain into account greatly contributed to the pretty early and unexpected demise of their empire. Greater emphasis should further be placed on the differences between the Soviet republics themselves. It's clear that an uneasy task to balance national emancipation and democratization was undertaken almost everywhere in the late 1980s. But failure of democratization in Russia must be regarded as a key development. The transitions to democracy in former Yugoslav republics followed different patterns as wellSodobne obravnave demokratičnih gibanj v poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih 20. stoletja poudarjajo nujnost umeščanja tega razvoja v širši kontekst, ki naj zajema različne zgodovinske izkušnje, ki segajo vsaj do začetka druge svetovne vojne, faze procesov samih in slednjič njihove odmeve. Kar zadeva zgodovinske izkušnje, je treba izpostaviti nekaj značilnosti. Tako je denimo nezmožnost ali nepripravljenost Sovjetov, da bi upoštevali zgodovinske razlike v svoji domeni, zelo prispevala k sorazmerno hitri in nepričakovani razgradnji njihovega imperija. Večjo pozornost bi bilo treba nadalje posvetiti razlikam med sovjetskimi republikami samimi. Seveda je jasno, da so si od poznih osemdesetih let 20. stoletja povsod prizadevali za iskanje ravnotežja med narodno ali državno uveljavitvijo in demokratizacijo. Vendar moramo ključni pomen pripisati neuspešni demokratizaciji v Rusiji. Prehod v demokracijo v posameznih jugoslovanskih republikah je prav tako potekal po različnih vzorcihTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru