118 KB9 KB201620242023Koritnik, Boštjanštevilka:1/2letnik:59str. 87-90, 105-106ISSN:1318-2277COBISSID_HOST:158769667URN:URN:NBN:SI:doc-XNWOXW6IslGospodarski vestnikInštitut za javno upravoJavna upravaAarhus ConventionAarhuška konvencijacivil societycivilna družbaenvironmental lawjavnostjudicial protectionokoljsko pravoposegi v prostorpublicsodno varstvospatial interventionSodno varstvo, posegi v prostor in Aarhuška konvencija| recenzija| Mag. Tanja Pucelj Vidović: Sodno varstvo pri odločanju o posegih v prostor v luči zahtev Aarhuške konvencije. Doktorska disertacija. Mentor: dr. Rajko Pirnat. Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2023, 309 strani|The article presents a doctoral thesis examining the impact and significance of Article 9 of the Aarhus Convention, despite its brevity, on the foundational principles of Slovenian constitutional jurisprudence. The author portrays the request for a special public role as a legal enhancement of the checks-and-balances system among different authorities, addressing dwindling civil society confidence that it alone (without the public) can ensure that “the state authority will be a good or sufficient guardian of the (healthy living) environment and which emerges as a legal response to the ‘feeling’ of a democratic deficit”. This doctoral thesis marks the first comprehensive study of judicial protection against environmentally impactful decision-making in the spatial interventions, which – according to other decisions of the enforcement law – is characterised by a number of specificsPrispevek je predstavitev doktorske disertacije, ki se osredinja na pomen in vpliv sicer skopega 9. člena Aarhuške konvencije na tradicionalna izhodišča slovenske ureditve ustavnosodnega nadzora. Avtorica zahtevo o posebni vlogo javnosti prikaže kot pravno nadgradnjo sistema zavor in ravnovesij med različnimi nosilci oblasti, za katerega je civilna družba izgubila zaupanje v to, da bi lahko sam (brez javnosti) zagotavljal, da bo »državna oblast dober oziroma zadosten skrbnik (zdravega življenjskega) okolja in ki se pojavlja kot pravni odgovor na ‚občutenje‘ demokratičnega deficita«. Predstavljena doktorska disertacija je prvo celovito delo na področju sodnega varstva zoper okoljsko relevantno odločanje v posegih v prostor, ki ga – glede na druge odločitve izvršilnega prava – zaznamujejo številne specifikeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Pravna fakulteta