763 KB0 KB196520252020Šorli, Mojcaštevilka:2letnik:57str. 600-621, 693ISSN:0040-3598COBISSID_HOST:21372675URN:URN:NBN:SI:doc-XJVN6SGJslVisoka šola za politične vedeTeorija in praksaandrocentricityandrocentričnostdružbeni spolgender (linguistics)gender-sensitive language usescientific neutralityscientific objectivitySloveneslovenščinasocial construction of genderspol (jezikoslovje)spolno občutljiva raba jezikaznanstvena nevtralnostznanstvena objektivnostMesto znanstvene nevtralnosti v razpravi o spolskih kategorijah jezika|This text is based on reflections stimulated by a discussion on language and gender following adoption of a new strategy for gender-sensitive language use on 25 April 2018 that concerns official documents of the Faculty of Arts at the University of Ljubljana. I focus on the deployment of arguments claiming scientific objectivity/neutrality and their positioning within the existing power relations in academia. Using selected examples from the discussion on the (non)neutrality of the male grammatical gender in Slovenian, I show that seemingly scientific positions also depend on the perspective of the promotor/defender of a particular position. The levels discussed include: the language system and gender categories in the light of gender-sensitive language (understanding gender categories and the dissenting voices within the field) (3.1); forms of address for women (gendermarked adjective form of woman surnames) (3.2); and the linguistic conception of social categories (social gender) (3.3)Pričujoče besedilo temelji na razmislekih, ki jih je spodbudila razprava o jeziku in spolu iz časa sprejetja nove strategije za zmanjševanje nesorazmerij po spolu na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani z dne 25. aprila 2018. Ob analizi argumentov proti sprejeti strategiji se osredotočam na upravljanje z argumenti znanstvene objektivnosti ter njihovo umeščanje znotraj obstoječih razmerij moči, zlasti v akademskem prostoru. Na izbranih primerih iz razprave o (ne)nevtralnosti moškega slovničnega spola v slovenščini pokažem, da so tudi na videz povsem znanstvena in objektivna stališča odvisna od izbrane perspektive tistega ali tiste, ki ta stališča zagovarja, in sicer na področjih: jezikovni sistem in spolske kategorije v luči spolno občutljive rabe jezika - splošno (razlike v pojmovanju spola znotraj stroke) (3.1), tvorbe oblik za naslavljanje žensk - specifično (spolno zaznamovana pridevniška oblika priimka žensk) (3.2) ter jezikoslovna koncepcija družbenih kategorij (družbeni spol) (3.3)TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede