454 KB65 KB199220252023Glavač, Timotejštevilka:letn. 32str. 60-70DOI:10.20419/2023.32.574COBISSID_HOST:155901443ISSN:2350-5141URN:URN:NBN:SI:doc-XEZ6V9PIslDruštvo psihologov SlovenijePsihološka obzorja (Ljubljana)geneticsgenetikaneurobiologynevrobiologijapsihosocialno delovanjepsychosocial functioningseparacija-individuacijaseparacijska anksioznostseparation anxietyseparation-individuationSeparacija-individuacija skozi pogled psihoanalize in nevrobiologije| Separation-individuation in the light of psychoanalysis and neurobiology|The process of separation-individuation begins in early childhood and plays an important role in adolescence and emerging adulthood. An unsuccessfully resolved process has been shown to have long-term adverse consequences in one’s psychosocial functioning, symptoms of depression, anxiety and psychiatric illness. The early conceptualizations of separation-individuation largely focused on the environmental factors that might lead to problems in a healthily resolved process. More recent studies from the fields of genetic and neuroscientific research have improved our understanding of the neurobiological foundations of separation-individuation. Research on animal models has shown, that separation anxiety, a fundamental emotion accompanying separation individuation can be found in all mammals, which suggests that the process might have evolutionary origins. Behavioral genetics research has shown that separation anxiety disorder has a significant rate of heritability. While research from the field of molecular genetics has identified specific genes that are related to increased rates of separation anxiety and separation anxiety disorder. The present paper presents studies that highlight the importance of considering both environmental and genetic factors in understanding the process of separation-individuationProces separacije-individuacije se začne odvijati v zgodnjem otroštvu in igra pomembno vlogo tudi v mladostništvu in prehodu v odraslost. Neuspešno razrešen proces ima za posameznike lahko dolgoročne neprijetne posledice v obliki težav v psihosocialnem delovanju, simptomih depresije in anksioznosti ter psihiatričnih motnjah. Začetna pojmovanja separacije-individuacije so se v večji meri osredotočala na okoljske dejavnike, ki lahko vodijo do težav v zdravi razrešitvi procesa. Z novejšimi raziskavami s področij genetike in nevroznanosti pa se je v zadnjih letih izboljšalo razumevanje nevrobioloških temeljev separacije-individuacije. Raziskave na živalskih modelih so pokazale, da se separacijska anksioznost, temeljno čustvo, ki spremlja separacijo-individuacijo, pojavlja tudi pri vseh sesalcih, kar nakazuje na evolucijske izvore procesa. Iz vedenjsko genetskih raziskav je razvidno, da ima motnja separacijske anksioznosti pomembno mero dedljivosti. Raziskave s področja molekularne genetike pa so identificirale posamezne gene, ki se povezujejo s povečanim doživljanjem separacijske anksioznosti in pojavnostjo motnje separacijske anksioznosti. V prispevku so predstavljene raziskave, ki nakazujejo na pomen upoštevanja tako okoljskih kot genetskih dejavnikov pri razumevanju procesa separacije-individuacijeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaDruštvo psihologov Slovenije