154 KB0 KB200420252006Onič, Tomažštevilka:1/2letnik:3str. 247-255COBISSID:15355912ISSN:1581-8918URN:URN:NBN:SI:doc-XEUZKRCTenSlovensko društvo za angleške študijeELOPE (Ljubljana)aliteracijadramatikadramski prevodkarakterizacijaknjiževni prevodprevajanjeAlliteration as a means of characterization of dramatic personae| a translation issue|Alliteration is usually defined as a repetition of the same initial consonant in consecutive or neighbouring words. Despite its importance for dramatic construction, alliteration is rarely preserved in Slovene translations of dramatic texts. Detailed research into this phenomenon in several British and American plays and their Slovene translations showed that the survival of alliterations in the translation process is mostly random. On the rare occasions when alliteration is preserved, no proof could be found of a clear translation strategy focusing on this linguistic element. Since alliteration in most cases appears not as an isolated language element but rather as one of many important text features, the translator should devise priorities. The purpose of this article is not to urge translators to give alliteration the highest priority, but merely to suggest its inclusion among the features considered. This paper also includes examples of non-preservance of alliteration in translated text illustrating the loss for the text and its implicationsAliteracija je navadno definirana kot ujemanje vzglasnih soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah. Kljub svoji pomembnosti za dramsko zgradbo, se aliteracija le redko ohranja v slovenskih prevodih dramskih besedil. Podrobna raziskava tega pojava v nekaterih britanskih in ameriških dramah in njihovih slovenskih prevodih je pokazala, da je ohranitev aliteracij večinoma naključna. V redkih primerih, ko je ohranjena, ni zaznati nobene opaznejše prevajalske strategije, ki bi ta jezikovni element posebej upoštevala. Ker aliteracija v večini primerov ne nastopa izolirano oz. kot edini jezikovni element, ki ga je treba upoštevati, mora prevajalska strategija predvidevati določene prioritete. Namen tega članka ni prepričati prevajalca, da bi aliteracijo uvrstil čim višje na prioritetno listo upoštevanja vidikov dramskega besedila, ampak ga opomniti, da jo sploh vključi med obravnavane elemente. Poleg tega prinaša študija tudi nekaj primerov, ki ponazorijo posledice izgube aliteracij za besediloTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Znanstvena založba