50 KB189 KB49 KB200320122006Kovač, Poloncaštevilka:2/3letnik:4str. 55-74ISSN:1581-7555COBISSID:2603182URN:URN:NBN:SI:doc-XB4HBA9GenFakulteta za upravoUprava (Ljubljana)European UnionEvropska unijajavna upravaSloveniaSlovenijaupravne reformeThe never-ending story of public administration reform in Slovenia| (from 1991 to further development)|Pojem "upravne reforme" se je začel v svetu uveljavljati konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Temeljiti prenovi vladnega sektorja je v posameznih državah, tudi v Sloveniji, botrovalo več vzrokov, med katerimi je treba izpostaviti potrebo po zmanjšanju deleža javne porabe v bruto domačem produktu ter uveljavljanju glasu uporabnikov javnih storitev in javnih uslužbencev. Reforma slovenske javne uprave se pojavlja kot prioritetna vladna politika od sredine devetdesetih let dalje, zlasti v povezavi s procesom vključevanja Republike Slovenije v Evropsko unijo. Posamični sodobni pristopi so bili zaznavni že prej, ko se je slovenska uprava pravzaprav šele oblikovala, vendar o (bolj ali manj) sistematičnem načinu nadgrajevanja dela govorimo po letu 1997. V grobem ločimo štiri obdobja modernizacije in razvoja slovenske javne uprave: (1) med leti 1991 in 1996, ko se je Slovenija kot država osamosvojila in radikalno prenovila sistem državne uprave in ločene lokalne samouprave, (2) med leti 1996-1999, ko je Slovenija delovala v skladu s strateškim načrtom za implementacijo reforme slovenske javne uprave 1997-1999 kot delu Strategije RS za vključitev v EU, (3) med leti 2000-2003, ko je bila glavnina reforme usmerjena v zakonodajne projekte, in (4) po letu 2003, ko se reforma pojmuje kot stalen program s konkretnimi časovno opredeljenimi projekti, pri čemer modernizacija javne uprave temelji na strateških dokumentih, kot je zlasti Strategija razvoja Slovenije do leta 2013 (za prvih deset let članstva v EU)TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za upravo