{"?xml":{"@version":"1.0"},"edm:RDF":{"@xmlns:dc":"http://purl.org/dc/elements/1.1/","@xmlns:edm":"http://www.europeana.eu/schemas/edm/","@xmlns:wgs84_pos":"http://www.w3.org/2003/01/geo/wgs84_pos","@xmlns:foaf":"http://xmlns.com/foaf/0.1/","@xmlns:rdaGr2":"http://rdvocab.info/ElementsGr2","@xmlns:oai":"http://www.openarchives.org/OAI/2.0/","@xmlns:owl":"http://www.w3.org/2002/07/owl#","@xmlns:rdf":"http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#","@xmlns:ore":"http://www.openarchives.org/ore/terms/","@xmlns:skos":"http://www.w3.org/2004/02/skos/core#","@xmlns:dcterms":"http://purl.org/dc/terms/","edm:WebResource":[{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X9K5K116/026fd868-6fb2-4e13-b321-bffffcc15a05/PDF","dcterms:extent":"740 KB"},{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X9K5K116/9809c19f-ab5f-4e2f-80a9-c3ca848d5736/TEXT","dcterms:extent":"25 KB"}],"edm:TimeSpan":{"@rdf:about":"1955-2025","edm:begin":{"@xml:lang":"en","#text":"1955"},"edm:end":{"@xml:lang":"en","#text":"2025"}},"edm:ProvidedCHO":{"@rdf:about":"URN:NBN:SI:doc-X9K5K116","dcterms:isPartOf":[{"@rdf:resource":"https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-SG0YS4U8"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Linguistica (Ljubljana)"}],"dcterms:issued":"2013","dc:creator":"Skubic, Mitja","dc:format":[{"@xml:lang":"sl","#text":"številka:1"},{"@xml:lang":"sl","#text":"letnik:53"},{"@xml:lang":"sl","#text":"str. 9-16"}],"dc:identifier":["ISSN:0024-3922","COBISSID:51937634","URN:URN:NBN:SI:doc-X9K5K116"],"dc:language":"it","dc:publisher":{"@xml:lang":"sl","#text":"Znanstvena založba Filozofske fakultete"},"dc:subject":[{"@xml:lang":"sl","#text":"analitično izražanje"},{"@xml:lang":"sl","#text":"govorjeni jezik"},{"@xml:lang":"en","#text":"langues romanes"},{"@xml:lang":"en","#text":"paradigmes analytiques"},{"@xml:lang":"sl","#text":"romanski jeziki"}],"dcterms:temporal":{"@rdf:resource":"1955-2025"},"dc:title":{"@xml:lang":"sl","#text":"Tendenza al minor sforzo dell'espressione nelle lingue romanze|"},"dc:description":[{"@xml:lang":"sl","#text":"L'idea dello sforzo minore - in linea generale valida e rispettata - e senz'altro giusta. Havers (1931) a pienamente ragione. Dobbiamo pero considerare che l'esprimersi troppo succintamente non e sempre il piu facile, anche se per il locutore piu sbrigativo, e - se non c'e dubbio che esprimersi ampiamente, con piu elementi linguistici, sia desiderabile e auspicabile da parte dell'interlocutore - non e sempre facile nemmeno per il locutore, \"piu facile\" nel senso di trovare subito il termine adeguato, forse piu espressivo che convenga all'interlocutore. Il locutore e certo il nucleo della comunicazione, vuol dire, puo creare espressioni nuove, il che e nella lingua un procedimento costante, oppure scegliere tra le possibilita che gli si offrono, persino violando il sistema morfosintattico valido il che puo portare addirittura all'annientamento del sistema in vigore e la sua sostituzione con un altro. Il che si verifico, nel mondo linguistico romanzo, appunto con il declino totale dell'esistenza del sistema della flessione del sostantivo, e parzialmente nel sistema del verbo, in misura minore in quello del pronome. Analizzando tali cambiamenti constatiamo che il principio della legge del minor sforzo, formulato da Havers (1931), e senz'altro valido, cerchiamo tuttavia di trovare le ragioni le quali, talvolta, spingono il locutore a violare il sistema in vigore. Crediamo che anche in tale scelta abbia un peso importante una espressione o una struttura spontanea, percio piu naturale e con questo piu facile"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Havers (1931) je jasno predstavil težnjo k manjšemu naporu, ki je v človeškem govoru opazna. Natančneje, opozoril je na dve silnici, ki vladata v jeziku: za govorečega je značilnost zgoščevanje, krajšanje izraza, torej težnja h gospodarnosti, za sogovorca pa je najbolj pomembna zahteva po jasnosti izraza. Prispevek skuša v romanskih jezikih dognati, ali je govoreči zmeraj zavezan k rabi enostavnega izraza, vidimo namreč, da se govoreči večkrat zateče k analitični obliki, celo pri posameznih izrazih. Za romanske jezike se ugotavlja, da je težnja k analitičnim paradigmam vsesplošna: romanistika ima namreč možnost, da sedanje stanje v romanskih jezikih primerja z latinščino. Ni dvoma, da so romanski jeziki močno nagnjeni k analitičnemu izražanju, ne samo v besedju, tudi v morfosintaktičnih sistemih: z izgubo sklanjatve docela za samostalnik, a tudi z opuščanjem nekaterih glagolskih paradigem, torej za opuščanje enostavnih, sintetičnih oblik predvsem v govorjenem jeziku, manj v pisnem, bolj zavezanem slovnični normi, in v manjši meri za zaimek. Analitično izražanje je značilnost govorjenega, spontanega jezika"}],"edm:type":"TEXT","dc:type":[{"@xml:lang":"sl","#text":"znanstveno časopisje"},{"@xml:lang":"en","#text":"journals"},{"@rdf:resource":"http://www.wikidata.org/entity/Q361785"}]},"ore:Aggregation":{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X9K5K116","edm:aggregatedCHO":{"@rdf:resource":"URN:NBN:SI:doc-X9K5K116"},"edm:isShownBy":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X9K5K116/026fd868-6fb2-4e13-b321-bffffcc15a05/PDF"},"edm:rights":{"@rdf:resource":"http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/"},"edm:provider":"Slovenian National E-content Aggregator","edm:intermediateProvider":{"@xml:lang":"en","#text":"National and University Library of Slovenia"},"edm:dataProvider":{"@xml:lang":"sl","#text":"Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta"},"edm:object":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:doc-X9K5K116/maxi/edm"},"edm:isShownAt":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X9K5K116"}}}}