185 KB0 KB200520252018Ivašković, Igorštevilka:1/2letnik:66str. 189-195ISSN:0353-7455COBISSID:24557286URN:URN:NBN:SI:doc-X916YKDVslFakulteta za športŠport (Ljubljana)Jugovzhodna Evropakadrovski managementkošarkaRLDšportšportni klubizaposleniAnaliza razlik v sistemih ravnanja z ljudmi pri delu v košarkarskih klubih Jugovzhodne Evrope|The paper presents the specificities of basketball clubs from selected transition countries of South East Europe. The author analyzes the differences between clubs at different quality levels regarding the financing, the level of professionalization, the personnel structure, the influence on the HRM strategy and the role of the coach in HRM processes. The results show that: 1) the higher quality clubs have larger financial budgets, obtain higher percentage of the latter form private sources, and have better infrastructure; 2) clubs that play in the first national leagues have a larger administration and are predominantly professionalized organizations, while the second and third division clubs operate on an amateur level; 3) the greatest responsibility for the success is on coaches, athletes and clubs' presidents; 4) in the field of HRM the competences and influence of the sports directors increases, while the influence of the clubs' presidents decreases with the level of quality; 5) the influence of sponsors' representatives and agent also increases with the level of qualityCilj prispevka je predstaviti posebnosti košarkarskih klubov iz izbranih tranzicijskih držav Jugovzhodne Evrope, predvsem analizirati razlike med klubi na različnih kakovostnih ravneh glede obsega in načina financiranja, stopnje profesionalizacije, kadrovske strukture, vplivnosti organov na določanje RLD strategije in vloge trenerja v RLD procesih. Rezultati raziskave so pokazali, da: 1) s kakovostno ravnjo raste obseg finančnih sredstev in delež, ki ga ti dobijo iz zasebnih virov,obenem pa imajo na razpolago tudi višje-kakovostno infrastrukturo; 2) klubi, ki nastopajo v prvih državnih ligah, imajo večji administrativni del in so pretežno profesionalizirane organizacije, medtem ko drugo in tretjeligaši delujejo na amaterski ravni; 3) največjo odgovornost za uspeh kluba nosijo trenerji, košarkarji in predsednik kluba; 4) z nivojem kakovosti na področju RLD naraščajo pristojnosti in vplivnost športnega direktorja, pada pa vpliv predsednika kluba; 5) s kakovostno ravnjo narašča vplivnost subjektov, ki niso člani klubov, in sicer predstavnikov sponzorjev in košarkarskih agentovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za šport