17460 KB101 KB200620252021Hriberšek, Matejštevilka:2/3letnik:30 = 54str. 155-200ISSN:1318-6728COBISSID:91851523URN:URN:NBN:SI:doc-X5B5XL5MslSlovenski šolski muzejŠolska kronika1904/1918avstrijske univerzeAvstro-Ogrskabiografijedoktorjiklasični filologislovenski študentiSlovenski doktorji klasične filologije na graški univerzi med letoma 1904 in 1918| Slovenian doctoral graduates in classical philology at Graz university between 1904 and 1918|Between 1904 and 1918, seven Slovenian students in classical philology obtained their PhD at the University of Graz. The first five classical philology students who obtained their doctorates between 1876 and 1904 (Jakob Purgaj, Ivan Tertnik, Josip Šorn, Valentin Korun and Josip Tominšek), left a big mark in the history of Slovenian classical philology and classical schooling, as well as in education, education policy and academic work. Among the further seven students up to 1918, three are well known: Karel Verstovšek, who is more renowned for his political activities and strivings in the field of education rather than his philological achievements; Josip Puntar, who established himself as a literary researcher (literary theoretician and critic), particularly into France Prešeren; and Franc Mišič, who was very active among Slovenians in Carinthia. The other four: Heinrich Lončar, Eduard Dolinšek, Franc Rostaher and Mihael Pinter are less known. This article continues the theme of the article published in the previous issue of Šolska kronika, in which the first six doctors of Slovenian classical philology at Graz university are described, focusing particularly on their studies and theses, while there is also an outline of their later teaching work and activities in other areasNa Univerzi Karla in Franca v Gradcu je s področja klasične filologije med letoma 1904 in 1918 doktoriralo sedem slovenskih študentov klasične filologije. Prvih pet doktorjev klasične filologije, ki so doktorirali med letoma 1876 in 1904 (Jakob Purgaj, Ivan Tertnik, Josip Šorn, Valentin Korun in Josip Tominšek), je v zgodovini slovenske klasične filologije in klasičnega šolstva, pa tudi na področju prosvete, prosvetne politike in znanstvenega dela pustilo velik pečat. Med sedmerico, ki jim je sledila do leta 1918, so bolj znani trije: Karel Verstovšek, ki ga bolj kot po filoloških dosežkih poznamo zaradi njegovega političnega udejstvovanja in po prizadevanjih na področju šolstva; Josip Puntar, ki se je uveljavil kot raziskovalec literature (literarni teoretik in kritik), posebej kot prešernoslovec, in Franc Mišič, ki je bil zelo dejaven med koroškimi Slovenci. Preostali štirje: Heinrich Lončar, Eduard Dolinšek, Franc Rostaher in Mihael Pinter, so malo znani. V prispevku, ki je tematsko nadaljevanje članka, objavljenega v prejšnji številki Šolske kronike, v katerem je predstavljenih prvih šest slovenskih doktorjev klasične filologije z graške univerze, so orisani predvsem njihov študij in doktorati, zgolj okvirno pa njihovo poznejše učiteljsko delo in delovanje na drugih področjihTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovenski šolski muzej