117 KB52 KB200420262026Zinhom, Haithmštevilka:1letnik:23str. 133-147DOI:10.4312/elope.23.1.133-147ISSN:1581-8918COBISSID_HOST:282229763URN:URN:NBN:SI:doc-X1TN7EZGenZaložba Univerze v LjubljaniELOPE (Ljubljana)Critical Discourse AnalysisdiscoursediskurzFaircloughfeminismfeminizemfictionfikcijagenderkritična diskurzivna analizamočnarrativepowerpripovedspolA critical discourse analysis of Nawal El Saadawi’s Woman at Point Zero|Nawal El Saadawi’s Woman at Point Zero holds a foundational place in feminist literature as a stark indictment of patriarchal violence in Arab societies. This article employs Fairclough’s Critical Discourse Analysis (CDA) as both a methodological framework and feminist epistemological stance to re-examine the novel’s linguistic and ideological operations. CDA is treated not as a neutral linguistic tool, but as a critical social practice revealing how power, ideology, and inequality are produced and contested through language. Through close readings of key moments related to the protagonist, the article traces how her agency is linguistically muted, reconfigured, and constrained. It argues that the novel functions as a counter-discursive intervention exposing the normalization of violence while revealing the limits placed on resistance under authoritarianism. By bringing CDA into dialogue with feminist literary analysis, the study affirms the novel’s significance as a site of ideological struggleRoman Woman at Point Zero avtorice Nawal El Saadawi se uvršča med temeljna dela feministične književnosti, saj neprizanesljivo razkriva patriarhalno nasilje v arabskih družbah. Članek uporabi Faircloughovo kritično diskurzivno analizo (CDA) kot metodološki okvir in kot feministično epistemološko izhodišče za preučitev jezikovnih in ideoloških mehanizmov v romanu. Kritična diskurzivna analiza tako ni zgolj nevtralno jezikoslovno orodje, temveč kritična družbena praksa, ki razkriva, kako se skozi jezik proizvajajo in izpodbijajo razmerja moči, ideologije in neenakosti. S proučevanjem ključnih trenutkov, povezanih s protagonistko, v študiji beležim, kako je protagonistkino delovanje jezikovno utišano, preoblikovano in omejeno. S tem pokažem, da roman deluje kot protidiskurzivna intervencija, ki razkriva normalizacijo nasilja in hkrati izpostavlja omejitve možnosti odpora v avtoritarnih razmerah. Z vzpostavitvijo dialoga med kritično diskurzivno analizo in feministično literarno analizo študija izpostavi pomen romana kot prostora ideološkega bojaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta