1054 KB57 KB1877 KB71 KB198920252025Hamma, WalidKhemies, IkramOuissi, Mohammed Nabilštevilka:1letnik:36str. 68-80, 148-159ISSN:0353-6483DOI:10.5379/urbani-izziv-2025-36-01-05DOI:10.5379/urbani-izziv-en-2025-36-01-05COBISSID_HOST:243537923URN:URN:NBN:SI:doc-X1E9BRF1enslUrbanistični inštitut Republike SlovenijeUrbani izzivAlgeriaAlžirijaatmosphereduh krajamedina v Tlemcenunetnografijanetnographyspirit of placeTlemcen medinaurban heritageurbana dediščinavzdušjeNetnografija kot metoda proučevanja vzdušja na območjih kulturne dediščine| primer medine v Tlemcenu| Netnography as a methodological lens for uncovering heritage ambience| a case study of the Tlemcen medina|The concept of heritage ambience reconfigures cultural preservation by prioritizing multisensory experiences and human subjectivity, transcending static architectural analysis. However, capturing these intangible dimensions – rooted in sensory engagement, memory, and local narratives – remains methodologically challenging. This study employs netnography to decode interactions between sensory atmospheres and collective memory in historic urban spaces, using the medina in Tlemcen, Algeria, as a case study. Analysis of digital narratives, social media discourses, and community-generated content reveals how nonexpert knowledge reconstructs heritage values often marginalized by traditional conservation frameworks. The results demonstrate that the medina’s ambience is not merely a backdrop but a dynamic archive of lived experiences, where smells, sounds, and textures intertwine to shape cultural identity. This research advocates integrating local perspectives into protection strategies, challenging the hegemony of institutional approaches. By linking digital ethnography and sensory urbanism, it proposes a reproducible methodological framework for reimagining heritage as a living, participatory practice where the spirit of place thrives through community governanceKonstrukt turizma je prelomna oblika kapitalistične produkcije prostora, ki ustvarja nove urbane oblike. V številnih arhitekturnih in morfoloških študijah so analizirali različne modele, manjkajo pa primerjave njihovih značilnosti. Avtorji so v članku primerjali štiri vrste turizma, povezane z razvojem kapitalizma (vključno s predfordizmom, fordizmom in postfordizmom), in različne vrste turističnih mest. V povezavi z gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi značilnostmi so analizirali njihovo arhitekturno ikoničnost, morfološke vzorce in prostorsko metriko. Izsledki kažejo, da predfordistični in fordistični konstrukti turizma, za katere je značilna visoka gostota zazidave, spodbujajo družbene odnose in povečujejo sposobnost ustvarjanja mesta, postfordistični konstrukti turizma z nizko gostoto zazidave pa povzročajo višje okoljske stroške (porast zasebnih zelenih in vodnih površin) in višje družbene stroške zaradi arhitekturne ikoničnosti. Avtorji so proučevali povezavo med arhitekturnimi in urbanističnimi spremenljivkami, ki bi jih bilo treba upoštevati pri načrtovanju turističnih destinacij v okviru kapitalistične produkcije turističnega prostoraTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrbanistični inštitut Republike Slovenije