978 KB37 KB201320172013Gellén, Mártonletnik:11številka:2str. 93-107ISSN:2335-3414COBISSID:4231086URN:URN:NBN:SI:doc-WZ467QLSenFakulteta za upravoMednarodna revija za javno upravocivil service reformcivil service trainingizobraževanjejavna upravalegalismlegalizemMadžarskaprofesionalizacijaprofessionalismteachingzaposleniProfessionalization of civil service in Hungary| the potential impacts of centralizing public administration education|Članek obravnava nedavni razvoj izobraževanja za javno upravo (JU) na Madžarskem in navaja sklepne ugotovitve za prihodnost tako, da z ozirom na zgodovino in trenutne institucionalne ureditve analizira povezavo med legalizmom in profesionalizmom. Povod za članek je bila 6. konferenca Vseevropskega dialoga, ki je potekala v Postdamu (Nemčija) od 6. do 8. februarja 2013. Konferenca je bila namenjena ponovnemu pregledu dela Györgyja Hajnala iz leta 2003. Hajnal se ukvarja z evropskimi skupinami izobraževanja za JU (Hajnal, 2003) in je za konferenco izvedel novo raziskavo, da bi ugotovil, če je v zadnjem desetletju prišlo do kakšnih sprememb. Prišel je do ugotovitve, da se Madžarska (skupaj z Nemčijo) še naprej nahaja v "legalistični" skupini, saj ni opazil nobenih sprememb, nekatere druge države v tej regiji, kot so Slovaška, Romunija in Slovenija, pa so se približale menedžerializmu ali usmerjenosti politike. V članku preučujem "legalistično" JU in izobraževanje za JU. Za poenostavitev problematike uporabljam pojem profesionalizem, ki se pogosto navaja kot nasprotje legalizma. Veliko teoretikov legalizem in profesionalizem prikazuje kot nasprotna pojma. Zdi se,da je "legalizem" primerna oznaka za preteklo stanje javne uprave, ki ga reformisti želijo opustiti. Ker Madžarska velja za del legalistične kulture evropske JU, je tu domneven konflikt med legalizmom in profesionalizmom še bolj prisoten. Madžarska je po mnenju mnogih teoretikov država z nadvse legalistično javnoupravno kulturo (Hajnal, 2003; Hajnal, 2013; Hintea-Ringsmuth-Mora, 2006; Drechsler, 2005a). Na prvi pogled se zdi, da je po več kot štirih desetletjih diktature legalistična kultura JU zaželena, todaslednja v strokovni literaturi večinoma velja za oviro pri učinkovitosti in uspešnosti. Tudi v preteklosti je imel legalizem v JU slab sloves. Cahn je trdil, da ima legalizem dva vidika: prvi je opredeljen kot pozitivizem, drugi pa legalizem označi za moralno vprašanje in brez kakršne koli dodatne potrebe po razlagi "legalno" opredeli za moralno (Cahn 1955, str. 36-37). Foster je čisti legalizem označil za nasprotje moralističnega mišljenja v JU in pozval, da se mora JU razvijati v skladu s slednjim (Foster, 1981). Ta pomemben del literature torej vidi legalizem kot dejavnik, ki je v nasprotju s profesionalizmomTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za upravo