404 KB48 KB195520252011Walther, Géraldineštevilka:letn. 51str. 157-180ISSN:0024-3922COBISSID:47728482URN:URN:NBN:SI:doc-WXFB4S3EenZnanstvena založba Filozofske fakulteteLinguistica (Ljubljana)morfologijamorphologiemorphologie canoniqueoblikoslovjeoblikoslovna kanoničnostoblikoslovni model "parsli"PARSLIMeasuring morphological canonicity|The question of regularity within morphological paradigms has been formerly addressed within approaches falling in the scope of Canonical Typology (Corbett 2003). The aim of this paper is to provide a means for assessing the notion of morphological canonicity through original measures developed within our new morphological framework PARSLI. In particular, we introduce original measures for non-canonical phenomena such as heteroclisis, deponency, defectiveness and overabundance. We introduce PARSLI a new model for inflectional morphology using an inferential-realisational approach (Matthews 1974; Zwicky 1985; Anderson 1992). Our model precisely provides a formal representation of the lexicon/grammar interface. It relies on a formal definition of a lexical entry and a complete formal apparatus for computing all relevant form realisation rules for each lexeme, including stem formation rules. Realisation rules themselves may be expressed through any suitable realisation-based formalism (e.g. PFM or Network Morphology). We introduce several formal innovations such as inflection zones, that constitute partitions of given inflection classes. They are in particular used in modelling heteroclisisVprašanja pravilnosti morfoloških paradigem so se že lotevali pristopi, ki sodijo v okvir kanonične tipologije (Corbett 2003). Cilj pričujočega članka je prispevati izvirne načine, ki bodo na podlagi meril, ki smo jih izdelali znotraj našega novega morfološkega modela PARSLI, omogočali ovrednotiti pojem morfološke kanoničnosti. Še posebej pozorno pa smo vpeljali nove načine merjenja nekanoničnih pojavov, kot smo npr. heterokliza, deponentnost, nezapolnjnenost, prenapolnjenost. V članku predstavljamo PARSLI, ki je nov oblikoslovni model, ki se opira na inferenčnouresničitveni pristop (Matthews 1974; Zwicky 1985; Anderson 1992). Naš model ponuja prav formalno predstavitev slovarsko-slovničnega vmesnika. Temelji na formalni definiciji leksikalne iztočnice in popolnem formalnem aparatu, ki omogoča izpeljavo vseh relevantnih oblikoslovnih uresničitvenih pravil za vsak leksem, kamor sodijo tudi pravila oblikovanja osnove. Uresničitvena pravila lahko oblikujemo znotraj katerega koli ustreznega formalnega modela (na primer, teorija paradigmatskih funkcij ali morfologija mrež /ang. Network Morphology/). Vpeljemo vrsto formalnih novosti, na primer pregibna območja (ang. inflection zones), ki tvorijo dele posameznega pregibnega razreda. Posebej koristni so pri modeliranju heteroklizeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta