93 KB217 KB90 KB196520252006Mlinar, Zdravkoletnik:43številka:5/6str. 631-657ISSN:0040-3598COBISSID:25824813URN:URN:NBN:SI:doc-WL1LVEDYslFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksaGlobalisationGlobalizacijaglobalizationJezikovna politikaLanguage policynacionalna identitetaNarodna identitetaNational identityOgroženostSloveneSlovenian languageslovenski jezikSlovenščinaSociolinguisticsSociolingvistikaThreateningSlovenski jezik in jezikovna politika kot družboslovni izziv| kontekst, udeleženci in vrednote: spoznavni in akcijski vidiki|In spite of the frequent declarations on the importance of (preserving) Slovene language, the actual life-practice goes on in its own way. The discussions on how the language is being threatened are fragmentary or vague. The research is spatially, temporally, disciplinary, institutionally and epistemologically bounded. Author finds particularly challenging the unchallenged acceptance of simultaneous existence of onesided treatment of language - a) from the point of view of its instrumentality (practical use) and b) from the point of view of its role as a symbol of national identity. Idiosyncratically oriented linguistics (in the narrower sense) is leaving aside broader socio-developmental context and the changing role and broadening circle of actors (users, creators, stakeholders) and their value orientations. The absence of theoretical and empirical findings of social sciences (especially of sociology of language) prevented the formulation of consistent language policy in agreement with other policies. With their contributions this policy can overcome its conservatory role and become a component part of more broadly conceived developmental programs. Opening to the world for language does not imply only potential loss but also possible new gain. Several proposals on how to move "from the words to the deeds" are presentedKljub pogostemu razglašanju pomembnosti (ohranjanja) slovenskega jezika v praksi življenje teče po svoje. Razprave o njegovi ogroženosti ostajajo nedorečene, približne ali fragmentarne, raziskave pa prostorsko, časovno, disciplinarno, instititucionalno in epistemološko zamejene. Moteča je zlasti nemotečnost sočasnega obstoja enostranosti obravnav jezika - a) z vidika njegove praktične uporabnosti in b) z vidika njegove vloge kot simbola nacionalne identitete. Idiosinkratsko usmerjeno ožje jezikoslovno področje pušča ob strani širši družbenorazvojni kontekst ter spreminjajočo se vlogo in razširjajoči se krog različnih udeležencev (uporabnikov, tvorcev, déležnikov) in njihovih vrednotnih usmeritev. Prav tu pa lahko vstopajo (neizkoriščena) teoretska spoznanja in empirične ugotovitve sociologije, politologije, socialne psihologije, pa tudi ekonomije idr., brez katerih doslej ni bilo mogoče izoblikovati dosledne jezikovne politike. Ta naj ne bi bila le konservatorska, ampak sestavni del (doslej preozko ekonomsko) zasnovanih razvojnih usmeritev. Državne usmeritve, ki zadevajo jezik, znanost, izobraževanje in seveda gospodarstvo, si dostikrat medsebojno nasprotujejo in se tako sprevračajo v svoje nasprotje. Vključevanje v svet pa z jezikovnega vidika ne pomeni le izgube, ampak tudi (možnosti za) nove pridobitve. Podana je vrsta predlogov, kako preiti "od besed k dejanjem"TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede