59 KB665 KB58 KB198220252009Zaviršek, Darjaštevilka:1/3letnik:48str. 3-16, 186, 193ISSN:0352-7956COBISSID:3131493URN:URN:NBN:SI:doc-WGPMXR14slFakulteta za socialno deloSocialno delodružinski zakoniksocialno starševstvosorodstvostarševstvoMed krvjo in skrbjo| socialno starševstvo kot širitev koncepta starševstva v današnjem svetu|Social parenthood is a social relation, social cathegory, and a concept which due to changes in people's everyday life has gained scientific attention. The concept of social parenthood stands in opposition to the biological parenthood and challenges the assumption that parenthood refers to kinship.Parenthood hasnever been exclusively based on biological relations. Social parenthood refers to children and adults that are not related by blood. In Slovenia, parenthood is taken to equal consanguine relationas. Conversely, adults and children that are not biologically related are usually not considered to be inthe parent-children relationship. However, there is a growing number of families with a mixture of biological and social parenthood, often named "blended families", "adoptive families", "same-sex families", and families that use reproductive technology for reproduction. Social parenthood is a permanent, intimate relation between an adult and a child that is not based on blood ties but on social-emotional ones and includes the adult's economic responsibility for the child. For the child, parents are "important others" regardless of whether they are defined as such in legislation. Using an historical and ethnographic perspective, the author shows how consanguine relations in Europe gained such an important status in comparison to social ties between children and adults, and points out a continous demonising of non-blood parental ties that are still reflected in Slovenia family lawSocialno starševstvo je družbeni odnos, socialna kategorija in koncept, ki zaradi sprememb v vsakdanjem življenju ljudi pridobiva vse večjo znanstveno pozornost. Pojem socialnega starševstva, ki stoji kot nasprotje biološkemu, uvajamo zato, ker pojem "starš" ali "starši" praviloma predpostavlja, da sta odrasli in otrok med seboj povezana v krvni povezavi ali povezana vsaj prek poročne zveze dveh odraslih. Vendar starševstva nikoli niso temeljila zgolj na bioloških povezavah. O socialnem starševstvu je torej relevantno govoriti le, kadar imamo v mislih povezave med otroki in odraslimi, ki tradicionalno ne zaznamujejo t.i. krvne zveze. Najpomembnejša komponenta, ki odlikuje starševski odnos v tradicionalnih predstavah, je prav krvna povezava med odraslimi in otroki. Za nekatere je krvna zveza merilo kvalitete samega starševstva. Z drugimi besedami, odrasli in otroci, ki med seboj niso genetsko, biološko povezani, naj praviloma ne bi bili v razmerju starši-otroci. Vsakdanja praksa pokaže, da so v porastu družinska razmerja, ki vsebujejo prepletenost biološkega in socialnega starševstva in jih najdemo najpogostjeje pod imeni združene družine, posvojiteljske ali adoptivne družine, istospolne družine in družine, v katerih je bila za reprodukcijo uporabljena medicinska reproduktivna tehnologija. Socialno starševstvo definiramo kot družbeni odnos med odraslim in otrokom, ki ne temelji na socialno-čustveni, in je glede na časovno dimenzijo stalen, po svoji kvaliteti pa intimen in vsebuje ekonomsko odgovornost odraslega do otroka.Socialno starševstvo pomeni opravljanje starševskih funkcij v daljšem časovnem razdobju. Odrasli so za otroka "pomembni drugi" ne glede na to, ali jih tako definira tudi zakonodajaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo