223 KB29 KB199220252022Brzóstowicz-Klajn, Monikaštevilka:120/121letnik:31str. 231-243DOI:10.32022/PHI31.2022.120-121.10COBISSID_HOST:119798019ISSN:1318-3362URN:URN:NBN:SI:doc-WDVVTFF1enInštitut Nove revije - Zavod za humanistikoPhainomena (Ljubljana)absolute ethicsabsolutna etikaodprta družbaopen societytolerancatoleranceutopian discourseutopični diskurzTolerance in utopian discourse| Toleranca v utopičnem diskurzu|V pričujočem članku problem tolerance obravnavamo z ozirom na nekatere izmed najpomembnejših utopij znotraj evropske tradicije, in sicer na spise Thomasa Mora, Tommasa Campanelle in Francisa Bacona. Takšna zastavitev nam omogoča, da tovrstna dela prikažemo z vidika skritih paradoksov. Utopični diskurz, na eni strani, ustvarja modele statične, nespremenljive, bolj ali manj homogene družbe, ki ostaja ločena od sveta. Na drugi strani, toleranca pomeni držo odprtosti za raznolikost in, potemtakem, tudi tako za dialog kot za možnost spremembe. Kljub temu se toleranca znotraj utopij pojavlja pod določenimi pogoji. Članek skuša pokazati, kako jo zajamejo posamezna utopična dela in kakšen dodatne pomene razkriva. Problem tolerance lahko postane kriterij za kritiko utopičnih projektov. Na takšen način je mogoče razumeti koncept odprte družbe Karla Popperja, izhajoč iz izkustva dvajsetega stoletja, in kritične misli o njem, kakršne sta podala Leszek Kołakowski and Ryszard LegutkoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko