76 KB131 KB65 KB0 KB195720252005Bahor, Stanislav22 straništevilka:4letnik:49str. 7-28ISSN:0023-2424COBISSID:225817856URN:URN:NBN:SI:doc-WBFKW1HJslZveza bibliotekarskih društev SlovenijeKnjižnicaavtomatizacijajavne knjižniceLjubljanaNarodna in univerzitetna knjižnicaNational and University Library of SloveniaSloveniaSlovenijazgodovinski preglediZačetki uvajanja avtomatizacije v NUK in v slovenske javne knjižnice|In a series of articles on library automation, this is the first one describing and analyzing the introduction of library automation in the National and University Library in Ljubljana and in other Slovene public libraries from the outset to 1977. It discusses the process of creating the professional basis, which enabled the subsequent application of new technologies in public library services in Slovenia, and describes the terms and conditions in which the first attempts of implementation of computer systems were carried out. It especially underlines the importance of a very high level of professional awareness of the Slovene librarians. They promoted consistent consideration of the international professional standards and trends in library automation field in spite of the unfavourable economic situation in the country of that time, when the restrictions in the allocationof funds also limited the possibilities for the development of the Slovene librarianship. Therefore, it was very significant to make the best use of all disposable resources - also very moderate potentials of new information technology - even though only a very limited number of the Slovene librarians hat the accessPrispevek, ki je zastavljen kot prvi del v vrsti člankov o avtomatizaciji knjižnic, predstavlja in analizira potek uvajanja avtomatizacije v Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani in v druge slovenske javne knjižnice v obdobju od samih začetkov do leta 1977. Prikazan je proces ustvarjanja strokovnih temeljev, ki so omogočili kasnejšo informatizacijo knjižnic, in opisani so pogoji, v katerih so se začeli prvi poskusi uvajanja nove informacijske tehnologije v knjižnice. Posebej je poudarjen pomen visoke strokovne zavesti slovenskih knjižničarskih strokovnjakov, ki se izkazuje v njihovih prizadevanjih za dosledno upoštevanje mednarodnih standardov stroke in mednarodnih trendov na področju informatizacije knjižnic kljub neugodni gospodarski situaciji v tedanji državi, ki je z omejitvami pri dodeljevanju finančnih sredstev zamejevala tudi možnosti razvoja slovenskega knjižničarstva. Zato je bilo toliko bolj pomembno čimbolj racionalno izkoristiti vse razpoložljive vire, med njimi tudi skromne možnosti nove informacijske tehnologije, čeprav je bila slovenskim knjižničarjem dostopna le v zelo omejenem obseguTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza bibliotekarskih društev Slovenije