32 KB549 KB30 KB0 KB195720252011Erjavec, TomažJavoršek, Jan JonaOgrin, MatijaVide Ogrin, Petraštevilka:1letnik:55str. 103-114ISSN:0023-2424COBISSID:24773671URN:URN:NBN:SI:doc-WAHYMGHAslZveza bibliotekarskih društev SlovenijeKnjižnicadigitalne izdajedigitalne knjižnicedigitalni viridigitalno kuratorstvotrajno ohranjanjeOd biografskega leksikona do znanstvenokritične izdaje| vprašanje trajnosti elektronskih besedil|The paper deals with the issues of digital curation, including storage formats, presentation, and access rights, in the frame of the case-study of two project on digitisation of written materials: the Scholarly digital editions of Slovenian literature and the Slovenian biographical lexicon. Three basic aspects of digital curation, including preservation, are discussed. The first aspect is the sustainability of our digital format, i.e. of our textencoding; where the international standards and best practices are used, particularly the TEI Guidelines for Electronic Text Encoding and Interchange as a self-documenting, transparent and widely adopted de-facto standard. The second aspect is the presentation and search over the materials, where the static HTML pages and the Fedora Commons repository with SoLR full-text search are used. The last aspect deals with the access rights to the materials: in what format and for whom, and under what conditions are the texts made available. The argument on maximum openness as is embodied in the Creative Commons a licence was adopted as most applicative solution for the presented digital editionsČlanek predstavlja probleme digitalnega kuratorstva vključno z izbiro formata dokumenta, sistema za predstavitev in avtorskih pravic, in sicer v okviru dveh primerov projektov digitalizacije obstoječih pisnih virov: Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva ter Slovenskega biografskega leksikona. Posveča se trem osnovnim vidikom digitalnega kuratorstva, ki se dotikajo ohranitve virov. Prvi vidik je trajnost digitalnega formata, torej zapisa besedila; na tem področju smo se oprli na mednarodne standarde in sprejete prakse, zlasti smernice iniciative TEI (Guidelines for Electronic Text Encoding and Interchange), ki je samodokumentativen, razviden in široko sprejet standard. Drugi vidik je predstavitev gradiva in iskalnik, kjer smo uporabili statični HTML, digitalno knjižnico Fedora Commons in iskalnik SoLR. Zadnji vidik pa je vprašanje avtorskih pravic in dostopa do gradiva: v kakšnem formatu, komu in pod kakšnimi pogoji je gradivo dostopno. Za pričujoče digitalne izdaje je bil kot najbolj merodajni argument izbran vidik kar največje odprtosti, kakor jo določa licenca Creative CommonsTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza bibliotekarskih društev Slovenije