336 KB0 KB192120252024Pobežin, Gregorštevilka:3letnik:84str. 607-618ISSN:0006-5722DOI:10.34291/BV2024/03/PobezinCOBISSID_HOST:220500995URN:URN:NBN:SI:doc-W99KNQC7slTeološka fakultetaBogoslovni vestnikemotional patternsMučeniški venecPeristephanonPrudentius Clemens, Aureliusthe passion of martyrstrpljenje mučencevvzorci čustovovanjaVzorci kljubovanja in čustvovanja v Prudencijevem Mučeniškem vencu| Patterns of spite and emotion in Prudentius’ Peristephanon|This paper examines a handful of poems from Prudentius’ poetic collection Peristephanon (“Crown of Martyrs”), with a particular focus on recurring patterns that are consistently present across the individual poems. The Peristephanon is a combination of pagan poetic metres and Christian content, addressing a very specific audience in the post-Constantinian period, at a time when the memory of the persecution of Christians under Diocletian was beginning to fade. The horrific scenes of bloody torture and the heroically exhilarating, almost joyful suffering of Christ’s soldiers – witnesses to his torment – were brought before the eyes of the readers in the elaborate, colourful poetic meters developed by pagan poetry, which has a special communicative value, but it also raises the question of purpose and effect. The individual hymns follow a predictable thematic pattern that invokes a rhetorical impression, but within the individual phases of the Passions we also encounter a number of other thematic correspondences or patternsBesedilo obravnava nekaj spevov Prudencijeve zbirke pesnitev Mučeniški venec (Peristephanon), pri čemer se osredotoča na nekatere vzorce, ki se konsistentno pojavijo v vsaki od posameznih pesnitev. Mučeniški venec je namreč kombinacija poganskih pesniških metrumov in krščanske vsebine, ki je nagovarjala zelo specifično občinstvo postkonstantinskega obdobja, torej v času, ko je začenjal spomin na preganjanje kristjanov v Dioklecijanovem obdobju bledeti. Grozljivi prizori krvavega mučenja in herojsko vzneseno, malodane radostno trpljenje Kristusovih vojakov – pričevalcev njegovih muk – so bili bralcem pred oči postavljeni v dodelanih, pisanih pesniških merah, ki jih je razvilo pogansko pesništvo, kar ima v tem kontekstu prav posebno sporočilno vrednost, odpira pa tudi vprašanje namena in učinka. Posamezne himne so oblikovane po predvidljivem vsebinskem vzorcu, ki deluje retorično, obenem pa znotraj posameznih faz posameznih pasijonov naletimo še na številna druga vsebinska ujemanja oziroma vzorceTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Teološka fakulteta