338 KB23 KB200520252025Andolšek, JureČerne, MatejHudovernik, JanezPori, PrimožŠterbucl, JureUršič, Dejanštevilka:3/4letnik:73str.19-23COBISSID_HOST:261735939ISSN:3024-0603URN:URN:NBN:SI:doc-W1RFD8OWslZaložba Univerze v LjubljaniŠport (Ljubljana)raziskaveresearchsleepspanjesportssports managementstresšportšportni managementPovezanost spanja, stresa in delovne zavzetosti pri vrhunskih rokometaših|Elite handball players are frequently exposed to high physical and psychological demands, which can affect their recovery, physi-cal performance, and work engagement. The aim of this study was to examine the relationships between sleep quality, stress, and engagement, based on the Job Demands–Resources (JD-R) model and the Effort–Recovery (ER) model. Over a 60-day period, we monitored 39 professional handball players (20 men, 19 women) using both objective (Oura ring) and subjective sleep assess-ments. The results showed that sleep onset latency was the only statistically significant mediator in the relationship between stress and engagement athletes who fell asleep more quickly maintained higher engagement despite elevated stress levels. Subjectively, athletes reported better sleep quality after matches, while objective measurements revealed lower sleep efficiency during those nights. These findings highlight the importance of high-quality sleep particularly shorter time to sleep onset as a protective factor for psychological readiness and sustained athletic performanceVrhunski rokometaši so izpostavljeni velikim telesnim in psihičnim obremenitvam, ki lahko vplivajo na njihovo re-generacijo, telesno zmogljivost in delovno zavzetost. Na-men raziskave je bil proučiti razmerje med kakovostjo spa-nja, stresom in delovno zavzetostjo, pri čemer smo izhajali iz modela zahtev in virov dela (JD-R) ter modela napora in okrevanja (ER). V 60-dnevni študiji smo 39 profesionalnih rokometašev (20 moških in 19 žensk) spremljali na podlagi objektivnih (pametni prstan Oura) in subjektivnih ocen spa-nja. Rezultati so pokazali, da je čas do uspavanja edini stati-stično značilen posrednik med stresom in delovno zavzeto-stjo. Športniki, ki zaspijo hitreje, kljub stresu ohranjajo večjo delovno zavzetost. Preizkušanci so poročali o višji kakovosti spanja po tekmah, medtem ko so objektivne meritve poka-zale nižjo kakovost spanja. Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen kakovostnega spanja, zlasti trajanja časa do prehoda v spanje, ki se je izkazal kot ključni dejavnik za ohranjanje psihološke pripravljenosti in športne uspešnosti.Ključne besede: delovni stres, kakovost spanja, delovna zavze-tost, model zahtev in virov dela, model napora in okrevanjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za šport