1070 KB0 KB200820252023Čeh Steger, Jožicaletnik:16številka:2str. 191-206DOI:10.18690/scn.16.2.191-206.2023COBISSID_HOST:178691843ISSN:1855-6302URN:URN:NBN:SI:doc-W040DHPLslUniverzitetna založba Univerze v MariboruSlavia Centralisfemininityfemme fragilekrhka ženskaSlovene modernaslovenska modernaženskostFemme fragile v slovenski književnosti na prelomu iz 19. v 20. stoletje|The present paper focuses on the literary type called femme fragile at the turn of the 20th century. In this period, the femme fragile both in visual arts and in literature experiences a rich development and some changes. She is shaped in accordance with the aesthetic guidelines of decadence, the secession and symbolism; she echoes medical and other discourses about femininity, male views of the female and the fear of increasing female independence. The analysis of the femme fragile in selected works of Slovene modernism reveals that the authors adjusted her also to social circumstances. The Slovene femme fragile is not a representative of the aristocracy. She originates from the bourgeois, or even rural, environment, and her origins might reach as far as to the folklore Fair or Lepa VidaPričujoča razprava se osredinja na literarni tip femme fragile na prelomu iz 19. v 20. stoletje. V tem času je femme fragile tako v slikarstvu kot v književnosti doživela največji razcvet in nekatere spremembe. Oblikovana je v skladu z estetskimi smermi dekadence, secesije in simbolizma, v njej odmevajo medicinski in drugi diskurzi o ženskosti, moški pogled in strah pred naraščajočim osamosvajanjem ženske. Analiza femme fragile v izbranih delih slovenske moderne pokaže, da so jo avtorji prilagajali tudi družbenim razmeram. Slovenska femme fragile ni predstavnica propadajoče aristokracije, prihaja iz meščanskega ali celo podeželskega okolja, njeni zametki segajo morda celo k folklorni Lepi VidiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Mariboru, Filozofska fakulteta