401 KB18 KB200820252017Bajuk, SlavicaBarič, MiraNaglič, NadaOsolnik, BarbaraPihlar, ZdenkaProsič, ZdenkaVidmar, Gajštevilka:1letnik:16str. 12-16ISSN:1580-9315COBISSID_HOST:2333289URN:URN:NBN:SI:doc-VZDMPA3ZslUniverzitetni rehabilitacijski inštitut Slovenije - SočaRehabilitacija (Ljubljana)ambulantni bolnikDASHDASH vprašalnikdelovna terapijaDissability of Arm, Shoulder and Handfizikalna terapijainstrumentationOccupational therapyoutpatientsphysiotherapyRehabilitationupper limbzgornji udUporabnost vprašalnika "funkcionalnost zgornje okončine, ramena in roke" za ocenjevanje napredka v ambulantno-rehabilitacijski obravnavi| Usability of the "disabilities of the arm, shoulder and hand" questionnaire for assessing progress in outpatient rehabilitation|Background: The aim of the study was to find out whether the Disability of Arm, Shoulder and Hand (DASH) questionnaire is a suitable instrument for assessing progress in outpatient rehabilitation of patients with upper limb disability. Methods: Seventy-six patients attending outpatient occupational therapy and physiotherapy at the University Rehabilitation Institute in Ljubljana were included in the study. They were assessed either by DASH or its shorter version QuickDASH at the beginning and at the end of therapy. Both instruments yielded a score ranging between 0 (indicating no disability) and 100 (maximum disability). Results: The improvement after therapy was statistically significant for the whole sample as well as for individual diagnostic groups. In 41% of patients the improvement exceeded Minimum Detectable change of 12.5 points. On average, the improvement was higher in patients with more disability at the beginning (r=0,24). Conclusions: In terms of sensitivity to change, DASH and QuickDASH are suitable instruments for assessing patients with upper limb disability in outpatient rehabilitation practiceIzhodišče: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je vprašalnik %Funkcionalnost zgornje okončine, ramena in roke% (Disability of Arm, Shoulder and Hand; DASH) primeren za ocenjevanje napredka po ambulantni rehabilitacijski obravnavi pacientov z zmanjšanimi zmožnostmi roke. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 76 pacientov, ki so prihajali na delovno terapijo in fizioterapijo v Ambulantno-rehabilitacijsko službo Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije % Soča. Vse paciente smo na začetku in koncu obravnave ocenili z vprašalnikom DASH ali z njegovo krajšo verzijo QuickDASH. Dosežki so izraženi na lestvici od 0 (pacient nima omejitev) do 100 (največja možna omejitev). Rezultati: Izboljšanje po terapiji je bilo statistično značilno za celoten vzorec in za posamezne diagnostične skupine. Pri 41 % pacientov je prišlo do izboljšanja za najmanjšo zaznavno spremembo (12,5 točk) ali več. Izboljšanje je bilo v povprečju večje pri pacientih, ki so imeli na začetku več omejitev (r=0,24). Zaključki: Instrumenta DASH in QuickDASH sta se z vidika občutljivosti za spremembe pokazala kot ustrezna za uporabo v ambulantni rehabilitacijski praksi pri pacientih z boleznijo ali poškodbo zgornjega udaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča