806 KB0 KB200420252023Beheshti, ShaghayeghNazarideljou, Mohammad JavadSalehi, Mohammad Aliletnik:11913 str.številka:2DOI:10.14720/aas.2023.119.2.2997COBISSID_HOST:157609475ISSN:1854-1941URN:URN:NBN:SI:doc-VJJA3BQ8enZaložba Univerze v LjubljaniActa agriculturae Slovenicadeficitno namakanjefotosintezaizraba vodeokrasne rastlinerazmerje korenina:poganjeksušni stresWater use efficiency, morpho-physiological and biochemical reactions of some bedding plants to drought stress|Namen poskusa je bil primerjati rast in učinkovitost izrabe vode petih okrasnih rastlin (žametnice (Ta g e-teserecta ‘Red Brocade’), tolščaka (Portulacagrandiflora ‘Sun Rose’), dalije (Dahlia sp. ‘Double Opra’), gazanije (Gazania splendens ‘New Day’), in gailardije (Gaillardiapulchella ‘Sun Dance’) v toplejši rastni sezoni leta pri različnih ravneh sušnega stresa izzvanega z različno poljsko kapaciteto (FC; 25, 50, 75, in 100 %). Vzajemni učinek vrste rastline in sušnega stresa (FC) na svežo in suho maso nadzemnih in podzemnih organov rastlin je bil značilen. Zmanjšana dostopnost vode je povzročila upad parametrov rasti (sveže in suhe mase listov, listne površine). V primerjavi z rastjo nadzemnih organov se je biomasa korenina povečala kot odziv na sušni stress. Žametnica, gailardija in dalija so imele največje razmerje korenine:poganjki pri ekstremnem sušnem stresu, pri FC 25 %. Učinek sušnega stresa je značilno zmanjšal število cvetov in premer cveta pri vseh obravnavanih rastlinah. Obravnavanji s FC 100 % in FC 25 % sta povzročili največjo in najmanjšo kopičenje prolina in topnih sladkorjev v rastlinah. Tolščak, gazanija in žametnica so imele največjo učinkovitost izrabe vode pri FC 75 %, njim je sledila dalija pri FC 50 % in gailardija pri FC 25 %TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta