585 KB51 KB201320252025Jankov, Sonjaštevilka:1letnik:30str. 191-208DOI:10.3986/ahas.30.1.07ISSN:1408-0419COBISSID_HOST:255542275URN:URN:NBN:SI:doc-VIVD6QM6enZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta SteletaActa historiae artis Slovenicabioartbioumetnostbodycelice HeLačloveške celicefemale contemporary artistsgender studiesHeLa cellshuman cellsmedical artmedicinska umetnostposthuman feminismposthumani feminizemsodobne umetniceštudije spolovteloBodies, biopolitical critique, and female agency in contemporary bio(medical) artworks|The paper investigates the societal and critical potential of bio(medical) artistic practices by focusing on the ways in which female artists use bodies and living cells as means of biopolitical critique. Using an ecofeminist and posthuman feminist theoretical framework, the author discusses selected bio(medical) works by female contemporary artists that contain living human cells or in which they connect with other species. The paper shows how these works are critical towards many socio-historical and biopolitical issues, such as discrimination associated with blood and blood lineages, the killing of indigenous communities, ecocide, biobanks, racial and gender-based superiority and dominance, human authority over other-than human and more-than-human beings. Such artistic practices are of great relevance for gender studies and studies of artistic research in bioculture and technoscience, where their interdisciplinary nature changes the representation and understanding of bodies in the arts and everyday cultureV članku je predstavljen družbeni in kritični potencial bio(medicinskih) umetniških praks s poudarkom na načinih, kako umetnice uporabljajo telesa in žive celice kot sredstvo biopolitične kritike. Z uporabo teoretičnega okvira ekofe-minizma in posthumanega feminizma avtorica pristopa k izbranim bio(medicinskim) umetniškim delom sodobnih umetnic, ki vsebujejo žive človeške celice ali v katerih se povezujejo z drugimi vrstami. V članku je prikazano, kako so ta dela kritična do številnih družbenozgodovinskih in biopolitičnih tem, kot so diskriminacija, povezana s krvjo in krvnimi rodovi, uničevanje avtohtonih skupnosti, ekocid, biobanke, rasna in spolno pogojena superiornost ter avtoriteta človeka nad nečloveškimi in nadčloveškimi bitji. Takšne umetniške prakse so zelo pomembne za študije spolov in študije umetniških raziskav v biokulturah in tehnoznanosti, njihova interdisciplinarna narava pa spreminja reprezentacijo in razumevanje teles v umetnosti in vsakdanji kulturiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta