204 KB64 KB201320242015Novak, Alešštevilka:3/4letnik:70str. 171-192, 273-274ISSN:0032-6976COBISSID:14338129URN:URN:NBN:SI:doc-VHK08DR2slZveza društev pravnikov SlovenijePravnikfilozofija pravalawpravoRetroaktivnost in narava prava|The paper argues that the most adequate understanding of retroactivity steers clear of two extreme positions. The first position considers retroactivity to be impossible, since law could not really be effective for the past. The second claims that retroactivity might be ineffective but is from the legal point of view unobjectionable. The intermediate position accepts that the law is operative in a sphere where natural laws (such as the passage of time) do not apply, but insists that law has to remain faithful to its purpose. The law's purpose is to guide human behaviour. Retroactivity is therefore inherently problematic as it limits human autonomy and infringes upon personal dignity. The paper also draws distinction among several aspects of retroactive effect: (i) retroactivity stricto sensu describing laws which purport to have become operative before their entry into force, (ii) retroactiovity lato senu describing laws operating for the future but pertaining to already completed events, and (iii) retrospectivity describing law operating for the future and regulating an already ongoing legal relation. The paper tries to expose the close connection between our understanding of law and its purpose on the one hand and the concept of retroactive operation on the otherRazprava skuša pokazati, da se najprimernejše razumevanje retroaktivnosti izogiba dvema skrajnostma. Prvo šteje retroaktivnost za nemogočo, saj naj bi pravo ne moglo učinkovati za nazaj. Drugo trdi, da je retroaktivnost pravno nesporna, čeprav je morda neučinkovita. Po srednji poti pravo sicer deluje v sferi, ki je ne omejujejo naravne zakonitosti (kot npr. potek časa), vendar mora tudi pravo ostajati zvesto svojemu namenu. Tega avtor prepozna v urejanju človeškega ravnanja. Retroaktivnost je zato sporna, saj omejuje človekovo avtonomijo in zato krši njegovo dostojanstvo. Razprava razlikuje med različnimi vidiki retroaktivnosti, (i) pravo retroaktivnostjo v ožjem pomenu besede, pri kateri pravni predpisi učinkujejo za nazaj, (ii) pravo retroaktivnostjo v širšem pomenu besede, pri kateri pravni predpisi sicer učinkujejo za naprej, vendar se nanašajo na že pretekla dejstva, in (iii) nepravo retroaktivnostjo, ki z učinkom za naprej posega v pravna razmerja. Avtor skuša skozi celotno razpravo pokazati na tesno vez med določenim razumevanjem prava in njegovega namena ter pojmom retroaktivnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Pravna fakulteta