142 KB0 KB201020252025Vatovec, Katarinaštevilka:104str.245-272ISSN:1408-9653COBISSID_HOST:267620867URN:URN:NBN:SI:doc-VGI0FTCXenFakulteta za slovenske in mednarodne študijeDignitas (Ljubljana)case lawCharter of Fundamental Rights of the European Unionconstitutional courtČlovekove pravicejudicial Europeanisationlistine Evropske unije o temeljnih pravicahMednarodna sodiščaSloveniaSlovenijasodna evropeizacijasodna praksaustavno sodiščeustavnosodna presojaThe charter of fundamental rights of the European Union as an instrument of judicial Europeanisation|the article examines whether and how the charter of Fun-damental rights of the European Union, as an autonomous source of EU primary law, can function as an instrument ofjudicial Europeanisation at the national level. Although the charter became legally binding with the entry into force of the Lisbon treaty, its effects on national—particularly consti-tutional—courts remain relatively understudied. to address this gap, the article develops an analytical framework con-sisting of four dimensions—doctrinal, institutional, normative, and discursive—conceived as a model for empirical studiesof charter-driven judicial Europeanisation. the usefulness of this framework is tested through an analysis of two decisions of the slovenian constitutional court that engage with EU law and, in that context, with the charter. While the examina-tion of only two decisions does not permit even partial, let alone comprehensive, conclusions regarding the Europeani-sation of constitutional adjudication through the charter, the findings suggest that the charter can influence the reasoning of the slovenian constitutional court and that the proposed framework identifies the presence of four dimensions in both decisions analysed. the analytical framework thus helps to identify the possible pathways through which the charter may influence and co-shape constitutional adjudicationPrispevek preučuje, ali in kako lahko Listina Evropske uni-je o temeljnih pravicah kot avtonomni vir primarnega prava Evropske unije deluje kot instrument sodne evropeizacije nanacionalni ravni. Čeprav je Listina z uveljavitvijo Lizbonske po-godbe decembra 2009 postala pravno zavezujoča, njeni učinki na nacionalna – zlasti ustavna – sodišča ostajajo razmeromapremalo raziskani. z namenom zapolnitve te vrzeli je v pri-spevku oblikovan analitični okvir, sestavljen iz doktrinarne, institucionalne, normativne in diskurzivne dimenzije, ki je za-snovan kot model za empirične raziskave sodne evropeizacije, ki jo spodbuja Listina. Uporabnost tega okvira se preveri na dveh odločbah slovenskega Ustavnega sodišča, ki posegata na področje prava Evropske unije in se v tem kontekstu nanašata tudi na Listino. Čeprav analiza dveh odločb Ustavnega sodišča ne omogoča niti delnih, še manj pa celovitih zaključkov glede evropeizacije ustavnosodne presoje prek Listine, ugotovitve kažejo, da Listina (lahko) vpliva na razlogovanje slovenskega Ustavnega sodišča, vzpostavljeni analitični okvir pa v obeh ana-liziranih odločbah zazna prisotnost doktrinarne, institucional-ne, normativne in diskurzivne dimenzije. Analitični okvir tako prispeva k prepoznavanju možnih načinov, prek katerih Listi-na (lahko) vpliva na ustavnopravno presojo in jo sooblikujeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaFakulteta za slovenske in mednarodne študije v Kranju